Prvostopenjsko in pritožbeno sodišče sta obravnavali primer goljufije, v katerem je bilo obtoženemu očitano, da je iz naslova kasko zavarovanja zahteval povračilo škode zaradi poškodbe vozila. V zahtevku je lažno navedel, da je bilo vozilo poškodovano ob zdrsu iz ceste zaradi vožnje preblizu desnega roba in zaradi spolzkega cestišča. Ker je zavarovalnica kasneje tekom preiskave ugotovila, da se sledovi na kraju domnevne nesreče in na poškodovanem vozilu ne ujemajo ter da je oškodovanec nesrečo povzročil namerno in sicer z ročno prevrnitvijo vozila s cestišča, do izplačila odškodnine ni prišlo. Ne glede na navedeno pa v kazenskem postopku poskus storitve kaznivega dejanja goljufije ni bil ugotovljen, saj poskus (zavarovalniške) goljufije po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1), za katero je zagrožena kazen zapora do enega leta, ni kazniv, ter bi opisano dejanje lahko k večjemu šteli za pripravljalno dejanje za izvršitev kaznivega dejanja goljufije.
Zoper takšno odločbo je državni tožilec vložil zahtevo za varstvo zakonitosti ter Vrhovno sodišče prosil za razlago, ali opisano dejanje predstavlja poskus goljufije po prvem odstavku 211. člena (goljufija) ali drugega odstavka 211. člena KZ-1 (zavarovalniška goljufija).
Vrhovno sodišče je s sodbo I Ips 284/2010 ugotovilo, da drugi odstavek 211. člena inkriminira pripravljalna dejanja za storitev zavarovalniške goljufije. Faza pred izvršitvijo oziroma začetkom izvrševanja zakonskih znakov goljufije je kazniva, če je le izkazan namen pridobitve protipravne premoženjske koristi. Zavarovalniško goljufijo pomeni že samo lažno prikazovanje škodnega dogodka (npr. policistom) z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi. Ko pa na podlagi takih lažnih podatkov od zavarovalnice zahteva plačilo zavarovalnine, ne odgovarja več za kaznivo dejanje zavarovalniške goljufije, temveč za kaznivo dejanje goljufije (ali za poskus storitve, če mu dejanja ni uspelo dokončati). Vrhovno sodišče je poudarilo, da je kriterij za razmejitev med zavarovalniško goljufijo in goljufijo trenutek, ko storilec lažni škodni dogodek prikaže tistemu, od katerega zahteva plačilo oziroma protipravno premoženjsko korist. Pripravljalno dejanje po drugem odstavku 211. člena je tako vedno subsidiarne narave. Storilec bo za to dejanje kaznovan le, če se ne kaznuje za poskus ali izvršitev kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena.
Vrhovno sodišče je zaključilo, da je vrhovni državni tožilec pravilno opozoril, da je šlo v obravnavanem primeru za kaznivo dejanje poskusa goljufije (in ne zavarovalniške goljufije). Slednje izhaja tudi iz obtožbe, saj je obdolženec z uveljavljanjem odškodnine pri zavarovalnici že začel izvrševati zakonske znake kaznivega dejanja goljufije.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.