Gre za specializirano državno tožilstvo, ki je bilo z uveljavitvijo novele Zakona o državnem tožilstvu (ZDT) ustanovljeno 6. novembra lani. Namenjeno je pregonu najzahtevnejših kaznivih dejanj, med drugim gospodarskega kriminala, korupcije in organiziranega kriminala, za katere je potrebna posebna organiziranost in usposobljenost državnih tožilcev ter najvišja raven učinkovitosti. Delo specializiranega tožilstva ureja nov Pravilnik o organizaciji, obveščanju in delu Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije, ki bo začel veljati 15. februarja, ter natančneje ureja organizacijo, obveščanje in delo specializiranega državnega tožilstva.
Specializirano državno tožilstvo, v katerem je na podlagi Odredbe o številu mest državnih tožilcev predvideno skupno 13 državnih tožilcev, začasno vodi okrožna državna tožilka Blanka Žgajnar. Delo v tožilstvu se organizira tako, da so zagotovljeni specializacija, boljša učinkovitost in usklajeno delovanje zlasti v zadevah kaznivih dejanj s področja gospodarstva in korupcije ter v zadevah organiziranega kriminala. Posamezni državni tožilci se specializirajo za eno ali več področij po posameznih vrstah zadev in se tudi lahko razporedijo v enega ali več oddelkov (5. člen pravilnika).
V nadaljevanju je s pravilnikom podrobneje opredeljeno delovanje policistov v Posebnem oddelku, ki so bili sem začasno premeščeni. Kot predstojnik policistov v tem oddelku deluje vodja tega oddelka, delo policistov v posameznih zadevah pa neposredno usmerja pristojni državni tožilec specializiranega državnega tožilstva s pisnimi ali ustnimi odredbami.
Največjo pozornost je pravilnik namenil obveščanju specializiranega tožilstva (10. člen), in sicer mora vodja krajevno pristojnega okrožnega državnega tožilstva oziroma vodja pristojne policijske uprave ali enote Policije vodjo specializiranega državnega tožilstva obvestiti o zadevah, glede katerih je podana njihova pristojnost po določbah zakona o državnem tožilstvu. Obvestilo mora vsebovati vse podatke o zadevi, ki so bili zbrani in pridobljeni do posredovanja obvestila, vodja tožilstva ali njegov pooblaščenec pa lahko zahtevata še dodatna obvestila. Obvestila se pošiljajo pisno ali z uporabo varnih sredstev elektronskih komunikacij ali informacijske tehnologije, v nujnih primerih pa se posredujejo tudi ustno. O zadevah, ki so že predmet kazenskega postopka, mora vodja specializiranega državnega tožilstva obvestiti sodišče, po potrebi pa tudi druge državne organe.
Vodja specializiranega državnega tožilstva in imenovani državni tožilci opravljajo svojo funkcijo praviloma na sedežu tožilstva v Ljubljani, dodeljeni državni tožilci pa tudi na sedežu okrožnega državnega tožilstva, pri katerem so imenovani. Kadar je iz organizacijskih razlogov smotrneje, da državni tožilec v posamezni zadevi opravlja delo na okrožnem državnem tožilstvu, ki bi bilo krajevno pristojno za obravnavanje zadeve, se razporedi na delo na sedež tamkajšnjega tožilstva.
Za organizacijo, obveščanje in delo specializiranega državnega tožilstva, ki s tem pravilnikom ni urejeno drugače, se uporabijo določbe novega Državnotožilskega reda, ki je bil objavljen zadnjega januarja letos in se bo začel uporabljati 1. marca.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
