Po starem Zakonu o državnem tožilstvu (ZDT) je imel Državnotožilski svet 7 članov, od katerih sta bila generalni državni tožilec in njegov namestnik člana sveta po položaju. Veljavna zakonodaja sedaj določa devetčlanski Državnotožilski svet, člani pa so imenovani oz. izvoljeni za dobo šestih let, kar je eno leto več, kot je določala stara ureditev. Delo Državnotožilskega sveta vodi predsednik in ne več generalni državni tožilec, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik in ne več namestnik generalnega državnega tožilca.
Pristojnosti Državnotožilskega sveta so urejene v 102. členu ZDT-1, postopek priprave in poteka sej, način dela sveta, glasovanja, izvrševanja odločitev, načine varovanja tajnosti podatkov, sodelovanja z drugimi organi in obveščanja javnosti pa so urejene v novem poslovniku. Poslovnik povzema zakonsko določbo, da svet predstavlja predsednik sveta oz. podpredsednik, če je prvi odsoten. Izvolijo ju člani izmed sebe z dvotretjinsko večino glasov vseh članov s tajnim glasovanjem za dve leti in po poteku mandata ne moreta biti ponovno izvoljena. Seje sveta sklicuje predsednik, na pisno zahtevo najmanj štirih (prej treh) članov sveta ali generalnega državnega tožilca pa jo je dolžan sklicati najpozneje v osmih dneh po prejemu zahteve. Enako določa že sam zakon. Seje sveta so po novem praviloma prvi ponedeljek (prej prvi četrtek) v mesecu.
Za vodjo strokovne službe je lahko dodeljen državni tožilec z nazivom višjega ali vrhovnega državnega tožilca. Vodja sestavlja predlog dnevnega reda seje sveta in pripravi gradivo za sejo ter oboje z vabilom pošlje članom sveta in generalnemu državnemu tožilcu najmanj pet dni (prej osem) pred sejo. Izjemoma se lahko na dnevni red seje uvrsti nujna zadeva brez gradiva ali z nepopolnim gradivom, predsednik ali član sveta pa lahko predlagata uvrstitev zadeve na dnevni red seje na sami seji. O uvrstitvi takih zadev na dnevni red odloča svet. Če seje ni mogoče pravočasno sklicati in gre za manj pomembno zadevo ali nujno zadevo, lahko svet odloči o zadevi iz svoje pristojnosti na korespondenčni seji, za katero se članom gradivo in predlog pošlje v pisni obliki po elektronski pošti ali po telefonu.
Svet je sklepčen, če je na seji navzočih najmanj šest (prej pet) članov, v primeru zahteve po dvotretjinski večini pa mora biti navzočih vsaj sedem članov. Z dvotretjinsko večino vseh članov svet sprejeme poslovnik sveta, Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest Državnotožilskega sveta in odloča o podajanju predloga za imenovanje generalnega državnega tožilca, o sprejetju meril za kakovost dela, o mnenju k skupnemu letnemu poročilu in o dokončnem mnenju iz 33. člena ZDT-1. O ostalih vprašanjih se sprejmejo odločitve z večino glasov vseh članov (prej z večino navzočih članov). Glasovanje je lahko javno ali tajno, pred glasovanjem pa lahko član sveta tudi obrazloži svoj glas. Z dvotretjinsko večino glasov vseh članov je lahko tudi odločeno, da je obravnavanje posamične točke zaprto za javnost ali da se o posamični točki dnevnega reda glasuje tajno.
Člani sveta in ostali navzoči so dolžni varovati tajnost in zaupnost vseh osebnih in drugih podatkov, do katerih javnost nima dostopa, v skladu z zakonodajo s področja varnosti osebnih podatkov ter dostopa do informacij javnega značaja.
Svet izdela oceno za državne tožilce vsaka tri leta, če ni ta prej zahtevana s strani generalnega državnega tožilca, pristojnega vodje državnega tožilstva ali državnega tožilca samega. V ta namen generalni državni tožilec po pozivu predsednika sveta odredi delni strokovni pregled za posameznega tožilca, poročilo z mnenjem pa se posreduje svetu v roku 45 dni po odreditvi pregleda. V prvih treh letih opravljanja državnotožilske službe se izdela ocena vsako leto. Razvrstitev kandidatov za prosto mesto državnega tožilca je urejeno v 15. členu poslovnika, izločitev člana pri odločanju pa v 16. členu le-tega.
Zapisnik o sejah sveta se piše v skrajšani obliki, pri čemer se posamičnih mnenj pri obravnavi in glasovanju o kadrovskih zadevah praviloma ne zapisuje. Zapisnik se posreduje članom sveta najkasneje pet dni po končani seji. Po 11. členu razveljavljenega Poslovnika Državnotožilskega sveta je bil zapisnik posredovan članom šele z naslednjim vabilom. Če člani na zapisnik ne podajo pripomb, se lahko zapisnik potrdi na korespondenčni seji, v nasprotnem primeru pa o pripombah odloči svet na naslednji seji sveta, kjer ga po obravnavi pripomb svet potrdi. Povzetek zapisnika, ki ga svet sprejme pred koncem vsake seje, se naslednji dan objavi na spletni strani. Zaradi obveščanja javnosti pa predsednik lahko skliče tudi tiskovno konferenco.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
