Zaradi približevanja zakonodaj na področju dvojnega odbavčenja je Evropska komisija sprejela več ukrepov, med katere spada tudi najnovejše Priporočilo Komisije o oprostitvi dvojnega obdavčevanja dediščine št. 2011/856/EU, ki ureja primer, ko več kot ena država članica uveljavlja pravico do obdavčitve istega podedovanega premoženja. Priporočilo ni zavezujoč akt, temveč gre za neke vrste poziv državam članicam, kako izboljšati obstoječe nacionalne ukrepe oz. zakonodajo, ki omogočajo ustrezno uveljavljanje davčnih olajšav pri dvojni obdavčitvi.
Cilj priporočila je reševanje primerov dvojnega obdavčevanja, tako da skupna stopnja davka na zadevno dediščino ne preseže stopnje, ki bi veljala, če bi imela davčno jurisdikcijo nad celotno dediščino samo država članica z najvišjo davčno stopnjo med vsemi vpletenimi državami članicami. Priporočilo tako opredeljuje prednostni vrstni red pravic do obdavčitve ali nasprotno, odobriti oprostitve v primerih, kadar dve ali več držav članic uveljavlja davek na dediščino za isto dediščino.
Splošno pravilo, ki ga predlaga priporočilo, je, da ima država članica, kjer leži podedovana nepremičnina oz. država sedeža podjetja za premičnine – poslovno lastnino, primarno pravico do uveljavljanja davka na dediščino za tako premoženje. Nadalje velja, da država članica za premičnine, ki niso poslovna lastnina ter v kateri nimata ne ne umrli ne dedič osebnih vezi, ne sme uveljaviti davka na dediščino, če tak davek uveljavlja druga država članica na podlagi osebnih vezi umrlega in/ali dediča v tej drugi državi članici. Pri tem je pomembna definicija osebnih vezi. To so vezi umrlega ali dediča v državi članici, ki temelji bodisi na stalnem prebivališču, začasnem prebivališču, prebivališču, središču pomembnih interesov, običajnemu bivališču, državljanstvu ali na dejanskem sedežu delovanja.
Priporočilo predvideva tudi oprostitev davka v primerih, ko je imel umrli osebne vezi v državi članici, ki ni država članica, v kateri ima osebne vezi dedič ter pravila v primeru, ko gre za več osebnih vezi ene osebe.
Ker se čas uveljavljanja davka na dediščino v vpletenih državah članicah lahko razlikuje in lahko zadeve s čezmejnimi elementi zahtevajo precej dolgotrajno obravnavo, naj bi države članice odobrile razumen rok za vložitev vloge za oprostitev davka. Priporočilo kot primeren rok določa deset let od roka, do katerega je treba plačati davke na dediščino, ki jih uveljavljajo.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
