Novela je v novem 10a. in 10b. členu uredila vprašanje omejitve ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb ter odvzem pooblastila oziroma upravičenja za vodenje poslov in odpoklic z mesta člana nadzornega organa, pri čemer se ureditev smiselno uporablja tudi za podjetnike. Cilj novele je torej bil preprečiti ustanavljanje, vodenje in nadziranje družb osebam, ki so bili družbeniki, delničarji, člani poslovodstva ipd. družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja. Tem istim osebam naj bi skladno z novelo, ki se je uveljavila 29. novembra, bila tudi odvzeta vsa obstoječa pooblastila oz. upravičenja za vodenje poslov ter onemogočeno opravljanje funkcije nadzora in prepovedano uresničevanje glasovalnih pravic.
Čeprav je bil namen novele, da se prepreči ustanavljanje in vodenje podjetij tistim, ki so zlorabljali institut insolvenčnih postopkov, je Vlada RS predlagala Ustavnemu sodišču RS takojšnjo oz. prednostno obravnavo zahteve za ugotovitev neustavnosti novele in začasno zadržanje izvrševanja zakona, saj da bi lahko prišlo do težko popravljivih in škodljivih posledic. Novela naj bi nesorazmerno posegala v temeljne ustavne pravice, to je svobodo podjetniške pobude in svobodne izbire dejavnosti oziroma poklica, ob tem pa naj ne bi omogočala doseganja cilja, zaradi katerega je bila sprejeta, hkrati pa novele v praksi še ni mogoče izvajati. Sodišča namreč nimajo ustrezne programske podpore, ki bi jim omogočala izvrševanje novele.
Na podlagi zahteve vlade je Ustavno sodišče s sklepom do svoje končne odločitve zadržalo izvrševanje 10.a in 10.b člena ter dvanajste alineje 50. člena ZGD-1, saj bi lahko obstoječa ureditev povzročila določene nepopravljive škodljive posledice osebam, ki v času nepravdnega postopka, v katerem se ugotavlja, ali so ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, niso mogle opravljati svoje funkcije. Težko popravljive škodljive posledice bi lahko nastale tudi družbenikom tistih gospodarskih družb, ki bi zaradi tega morali na novo imenovati člane poslovodstva oziroma nadzornih organov teh družb, možen negativni vpliv takšne ureditve pa je Ustavno sodišče videlo tudi pri opravljanju funkcije t.i. kriznega managerja in s tem povezano reševanje gospodarskih družb iz težav, v katere so zašla tudi zaradi nastale gospodarske krize.
Čeprav bo začasno zadržanje izpodbijanih 10.a in 10.b člena pomenilo podaljšanje stanja, ki ga je skušal zakonodajalec spremeniti, pa v pravnem sistemu že obstajajo številni pravni instituti, katerih namen je varstvo upnikov in zaposlenih v primeru insolventnosti gospodarske družbe ter kaznovanje posameznikov, ki so gospodarske družbe namenoma privedli v postopek zaradi insolventnosti (npr. 42. in 43. člen ZFPPIPP ali 226. člen KZ-1). Če bi se kasneje izkazalo, da izpodbijana člena nista protiustavna, bo izpodbijana ureditev še vedno lahko dosegla zastavljene cilje in ukrepe, le njihovo učinkovanje bo odloženo za čas odločanja Ustavnega sodišča.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
