Od septembra 2005, ko je za Slovenijo začela veljati Konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije, so si države članice za namene reševanja prometnih prekrškov podatke o lastnikih vozila sporočala najpogosteje prek ministrstva za pravosodje ali notranjih zadev. Ker konvencija vprašanja prometnih prekrškov ne ureja natančneje, bo vrzel v pravni ureditvi zapolnila nova direktiva št. 2011/82/EU o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu. Z direktivo se prometni predpisi usklajujejo na ravni Unije, kar bo pripomoglo h poenostavitvi čezmejnega pregona cestnoprometnih prekrškov in s tem zagotavljanja večje varnosti v cestnem prometu.
Direktiva v 2. členu določa prometne prekrške, za katere se uporablja in sicer so to prekoračitev hitrosti, neuporaba varnostnega pasu, vožnja skozi rdečo luč, vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja brez zaščitne čelade, uporaba prepovedanega voznega pasu ter nezakonita uporabo prenosnega telefona med vožnjo. Gre za prometne prekrške, ki so v državah članicah različno obravnavani, saj jih nekatere države članice opredeljujejo kot upravne prekrške, druge pa kot kazniva dejanja. Direktiva ter v njej opredeljeni prekrški se mora uporabljati ne glede na opredelitev teh prekrškov po nacionalni zakonodaji.
Postopek za izmenjavo informacij bo potekal preko Evropskega informacijskega sistema za prometna in vozniška dovoljenja (Eucaris), ki ga države članice že uporabljajo za podatke iz registrov vozil. Z uporabo že obstoječega sistema naj bi se olajšala identifikacija oseb, osumljenih storitve prometnih prekrškov, sistem enostavnejšega posredovanja podatkov pa naj bi tudi imel odvračilni učinek in naj bi spodbudil previdnejše ravnanje voznikov. Pristojni organ ene države članice bo preko sistema Eucaris drugi državi članici sporočil podatke o vozilu ter lastniku ali imetniku vozila, kar bo državi pregona omogočilo uradni začetek postopka. Sistem omogoča hitro, varno in zaupno izmenjavo podatkov, uporabljajo pa jo lahko le nacionalne kontaktne točke v vsaki državi članici.
Do sedaj se je velikokrat zgodilo, da je bil storilec prekrška obveščen o prekršku v tujem jeziku, kar mu ni omogočalo, da bi se seznanil z vsebino dopisa oziroma da bi razumel sporočene informacije. Direktiva zato v 5. členu predvideva, da morajo države članice zaradi zagotovitve spoštovanja temeljnih človekovih pravic poslati pisno obvestilo v njegovem jeziku oziroma v enem od uradnih jezikov države. Lastnik oziroma imetnik mora biti prav tako obveščen o vseh pomembnih informacijah, ki se nanašajo na prekršek, zlasti o naravi prometnega prekrška, kraj, datum in čas prekrška, naslov besedila nacionalnega zakona, ki je bil prekršen, sankcijo ter po potrebi podatke o napravi, s katero je bil ugotovljen prekršek.
Posebna pozornost je namenjena tudi varstvu osebnih podatkov in sicer mora vsaka država članica zagotoviti, da se osebni podatki, ki jih obdeluje na podlagi te direktive, v ustreznem času popravijo, če so netočni, izbrišejo ali blokirajo, ko niso več potrebni ter da se uporabljajo le za cilje, določene z direktivo.
Kazen in način izterjatve določi država pregona skladno s svojo nacionalno zakonodajo, v primeru izvrševanja dokončnih odločb o uvedbi sankcij in/ali denarnih kazni pa lahko v prihodnje pričakujemo tudi oblikovanje skupnih meril za primere neplačanih denarnih kazni.
Direktiva velja od 6. novembra, države članice pa jo morajo v notranjo zakonodajo prenesti do 7. novembra 2013.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
