Poglavitne rešitve novele ZMVN-A so:
- jasneje se določijo postopki oblikovanja modelov vrednotenja in usklajevanje predlogov z lastniki nepremičnin;
- za nekatere lastnike (občine, Republika Slovenija) se postopek obveščanja o vrednosti nepremičnin ter dajanja pripomb in predlogov poenostavlja tako, da se vsi postopki izvajajo le v elektronski obliki,
- sistemsko ureja evidenco trga nepremičnin tako, da se nekatere osebe črtajo iz obveznosti poročanja o kupoprodajnih in najemnih poslih z nepremičninami (nepremičninski posredniki, notarji, občine in upravne enote), na novo pa ureja obveznost prodajalcev za poročanje o kupoprodajnih poslih z nepremičninami, za katere je bil obračunan DDV, ter obveznost najemodajalcev stavb in delov stavb, ki so fizične ali pravne osebe ali občine oziroma upravljalci nepremičnin v lasti Republike Slovenije ter upravniki za najemne posle z deli stavb v večstanovanjskih stavbah ali poslovnih stavbah, da pošiljajo v evidenco trga nepremičnin podatke o najemnih poslih;
- jasneje ureja pridobivanje podatkov, izdelkov in storitev množičnega vrednotenja.
V 6. členu so se črtale določbe, ki so vezale oblikovanje modelov vrednotenja na skupine istovrstnih nepremičnin in določale vrste podatkov, ki se za vsako posamezno skupino vodijo v registru nepremičnin. Praksa razvijanja modelov vrednotenja in postopkov pripisa vrednosti nepremičnin je namreč pokazala, da pogosto ni mogoče za posamezno vrsto nepremičnin uporabiti enega samega modela vrednotenja, saj so nekatere vrste nepremičnin sestavljene iz več delov, ki imajo lahko različno namensko in dejansko rabo.
S spremembo 7. člena se jasneje opredeli množično vrednotenje skupaj z roki, elementi vrednotenja in podatki, potrebnimi za vrednotenje. Množično vrednotenje nepremičnin je tržno vrednotenje na podlagi ponudbe in povpraševanja, vrednosti se dolčajo z množičnim pristopom oziroma modeli, razvitimi z metodami množičnega vrednotenja.
V 10. členu, ki ureja postopek poskusnega izračuna vrednosti nepremičnin, se ukinja del postopka, po katerem je občina javno razgrnila modele vrednotenja in zemljevide vrednostnih con. Te bo mogoče po novem preverjati preko spleta. Sam postopek pa se za lastnike nepremičnin bistveno ne spremeni.
Spremenjeno je obveščanje lastnikov nepremičnin o končni izračunani vrednosti. S spremembo naj bi se seznanjenost lastnikov bistveno povečala. Na končno izračunano vrednost ni več mogoče podati ugovora. Sprememba vrednosti je mogoča le še s spremembo podatkov o nepremičnini in z opozorilom na morebitne napake v izračunu.
Spremenjeni 22. člen določa namen uporabe podatkov, zbranih v evidenci trga nepremičnin. Evidenca se vodi zaradi zagotavljanja dejanskih podatkov o stanju na trgu nepremičnin, za namene množičnega vrednotenja ter davčne in druge namene, določene z zakonom. Z evidenco trga nepremičnin se prvenstveno zagotavljajo ažurni podatki o dogajanju na trgu nepremičnin, ki so bistvenega pomena za ažurno preverjanje vrednosti nepremičnin.
Za vse zavezance za pošiljanje podatkov je določeno obvezno pošiljanje po spletu, razen za fizične osebe, ki lahko podatke pošljejo v papirni obliki na obrazcu, ki ga izvajalec množičnega vrednotenja nepremičnin objavi na spletu.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
