Po podelitvi priznanj so na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Matej Accetto, univ. dipl. prav., LL.M., docent za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, najbolj vplivni pravniki letošnjega leta - dr. Janja Hojnik, mag. Jožef Kovač, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar, dr. Gregor Virant in Blanka Žgajnar, udeležbo sta opravičila dr. Miro Cerar in mag. Goran Klemenčič - soočili mnenja o aktualnih dogodkih, ki pretresajo Slovenijo kot pravno državo, in konkretnih korakih, ki bi jih bilo po njihovem mnenju potrebno storiti, da bi se povrnilo zaupanje v načelo pravne države, pravo in pravnike.
Osrednjo temo je predstavil voditelj dr. Accetto, ki je povzel rezultate ankete Evrobarometra za leto 2010, ki kaže, da je Slovenija po stopnji zaupanja v domači pravni sistem prav pri repu razširjenega nabora evropskih držav, skupaj z Bolgarijo takoj za vzhodno sosedo Hrvaško. Po tej raziskavi pravnemu sistemu zaupa le dobra petina prebivalcev, medtem ko mu tri četrtine ne. V nadaljevanju je izpostavil vprašanje, »Kdo je krivec za to?« in nadaljeval: »Kritičnemu opazovalcu, ki bi pretirano opozarjal na pomanjkljivosti, se ponuja več možnih kandidatov med poglavitnimi akterji pravnega sistema: samozaverovani poslanci in nasploh politika, nespretna ministrstva in upravni organi, neustrezna zakonodaja, nepošteni (a zelo spretni) odvetniki, nesposobna policija, neoperativno leseni tožilci, neodločni sodniki.«
Poudaril je, da pretirane in pavšalne oznake sicer niso na mestu – nepravične so do mnogih udeležencev v sodnem sistemu (od zakonodajalcev in uradnikov prek kriminalistov in tožilcev do odvetnikov in sodnikov), ki so sposobni in svoje delo opravljajo dobro. A obenem ne more docela veljati niti druga skrajnost – da pravni sistem deluje dobro in da je pravzaprav problem v opazovalcih. Dr. Accetto ugotavlja, da nizka stopnja zaupanja ni samodejna – po isti raziskavi Evrobarometra je evropsko povprečje uravnoteženo, na vrhu pa Danska, kjer pravnemu sistemu zaupa kar 84 odstotkov prebivalstva. Kaj torej delamo narobe in kaj bi morali storiti, da bi se približali Danski?
Prva je dobila besedo vodja specializiranega oddelka državnega tožilstva Blanka Žgajnar, ki je poudarila: »Ljudje danes ne verjamejo v pravo in si ne prizadevajo za njegovo izboljšanje. Stanje duha je kritiziranje sistema, konkretnih predlogov pa ni. Vsi prsti so uperjeni v policijo in pravosodne organe, od katerih ljudje pričakujejo radikalne dogodke, ki jih je težko doseči.« Žgajnarjeva vseeno meni, da se stvari premikajo, predvsem na področju gospodarskega kriminala, in poudarja, da je zelo pomembno, da vsi, ki imajo politično moč, spoštujejo pravni sistem. Za izboljšanje stanja pa je izpostavila potrebo po kadrovski okrepitvi tožilstva, saj tožilcev močno primanjkuje.
Odvetnik Franci Matoz, ki je v izboru prejel tudi največje število glasov, je izpostavil, da sodni postopki v Sloveniji trajajo predolgo, zato se zaupanje ljudi v pravosodje zmanjšuje. Velike afere, ki so najpomembnejše za ugled pravosodja v javnosti, bi bilo zato potrebno reševati prednostno. Matoz še pravi: »Sodne postopke je potrebno pospešiti pri vrhu, torej pri sodnikih, ki pa dostikrat niso kos svojemu položaju, zato se v javnosti ustvarja zavajujoč vtis o 'vsemogočnosti' odvetnikov. Sodnik, ki dobro pozna procesno pravo, bo vsakršno zlorabo s strani odvetnika takoj sankcioniral.« Po njegovem mnenju se sodniki se ne smejo deliti na dobre in slabe, temveč na dobre in še boljše.
Dr. Janja Hojnik z mariborske pravne fakultete je ocenila, da so rezultati raziskave Eurobarometra, ki kažejo izjemno nizko zaupanje Slovencev v sodišča, nenavadni in nerealni, saj se Slovenija že dolga leta uvršča med deset najvarnejših držav na svetu. Med drugim pravi: »Če Slovenci ne bi zaupali v sodišča, bi se pogosteje izseljevali in redkeje pravdali. Več truda pa je zagotovo potrebno posvetiti medijsko odmevnim primerom, ki najbolj prispevajo k pomanjkanju zaupanja v pravni sistem.« Dr. Hojnikova je še izpostavila, da je pravno znanje potrebno bolj spoštovati in v bistveno večji meri podpirati raziskovalne dejavnosti, ki se osredotočajo na slovenski pravni red.
»Zakonodaje je v Sloveniji preveč, pogosto se spreminja brez vnaprejšnjih analiz, ob tem pa se dobra zakonodaja po drugi strani slabo izvaja,« je poudaril mag. Jožef Kovač, sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve, in nadaljeval: »Zakoni so si velikokrat med seboj v nasprotju. Veliko odgovornost za to nosi politika s prepogostim poseganjem v stroko, saj državni zbor z amandmaji nemalokrat vsebinsko spremeni naravo zakonov.« Prepričan je, da je potrebno pravno državo krepiti na ravni sodstva, tožilstva in inšpekcijskih služb, veliko vlogo pa imata tudi etika in morala. »Ko bodo obsojene 'velike ribe', bo zaupanje Slovencev v pravosodni sistem povrnjeno,« je še dodal mag. Kovač.
Višja državna tožilka Vlasta Nussdorfer je mnenja, da smo zadnja leta priča nekakšni apatiji državljanov glede učinkovitosti pravosodnega sistema. K temu prispeva tudi izjemno zanimanje medijev za sodno dogajanje, kjer so večinoma izpostavljeni negativni primeri in nezadovoljni posamezniki. Premalo se uporablja institut mediacije, državljani bi se pogosto radi pravdali tudi po dokončnosti odločitve. Pri primerih, ki zadevajo družinsko problematiko, zlorabo otrok in drog, je potrebno biti posebej efektiven, pri opozarjanju na to igra pomembno vlogo tudi nevladni sektor. Izpostavila je: »Vsak, ki ima pet minut časa, vse kritizira, hvali pa malo ali nič. Ljudem je potrebno dati vedeti, da sodstvo deluje in da je učinkovito.«
Profesor na fakulteti za pomorstvo in promet dr. Marko Pavliha je opozoril na potrebo po depolitizaciji sodstva, saj je mnenja, da je neprimerno, da sodnike še vedno voli Državni zbor, čeprav imamo Sodni svet, ki je bistveno manj politično okužen. »Trajni mandat in neodvisnost sodnikov ne smeta biti predmet debate, preizkusni mandat pa je smiselna rešitev,« je še izpostavil dr. Pavliha in dodal, da podpira uvedbo instituta razžalitve sodišča.
»V Sloveniji vlada velik pritisk javnosti na zakonodajalce, le-ti mu velikokrat podležejo s sprejemanjem zakonov, ki sicer ugajajo ljudem, a niso premišljeni,« je izpostavila informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar. Poudarja, da naj si bo še tako všečno, vendar vseeno ne moremo objaviti seznama vseh, ki nakazujejo denar v off shore oaze ali neredno plačujejo, saj nam tega ne dopušča varstvo osebnih podatkov.
Dr. Gregor Virant je prepričan, da lahko ugled sodstva dvignejo vse tri veje oblasti skupaj, s sodelovanjem in ne z nasprotovanjem. Vlada naj od sodstva izve, kaj lahko naredi, da zapolni luknje, ki jih izkoriščajo odvetniki, meni dr. Virant in dodaja: »V sodstvu je treba jasno definirati odgovornost, kot v vsaki drugi organizaciji. Pristojnost predsednikov sodišč je tu ključna. Predsednik sodišča mora odgovarjati za krajšanje zaostankov in tudi jasno je treba definirati cilje. Vzvod za kontrolo sodnikov naj bo poskusni mandat, potrebno pa je tudi nagrajevati uspešne sodnike in sankcionirati slabe. Predsednik sodišča mora imeti možnost odpustiti sodnika, ki ne dosega pričakovanih rezultatov.«
Več o izboru in rezultatih.
Pripravila: Toni Tovornik in Blaž Vrbič
Fotografije: Nada Žgank
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.