c S

Iz sodne prakse: Pravica družbenika do informacij in vpogleda

23.11.2011 Načelo svobodne volje je osnovno načelo urejanja razmerij pri upravljanju družb z omejeno odgovornostjo. Pravice, ki jih imajo družbeniki d. o. o. pri upravljanju družbe, in način njihovega uresničevanja se določijo z družbeno pogodbo, če zakon ne določa drugače. Upravljanje je urejeno v tretjem oddelku sedmega poglavja III. dela Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki med drugim določa tudi, da mora poslovodja družbenika na njegovo zahtevo nemudoma obvestiti o zadevah družbe ter mu dovoliti vpogled v knjige in spise. Tako zahtevo družbenika lahko poslovodja zavrne le, če je verjetno, da je namen pridobitve v nasprotju z interesi družbe, in bi lahko bila družbi ali z njo povezani družbi prizadeta občutna škoda. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki.

V zadevi III Ips 75/2010 je bilo delno ugodeno zahtevi za varstvo zakonitosti ter razveljavljena sklepa predhodnih sodišč glede odločitve o zavrnitvi predloga za opravo skrbnega pregleda poslovanja preko pooblaščene revizijske hiše. Zavrnjeni družbenik d. o. o. je podatke potreboval za oblikovanje prodajne cene poslovnega deleža, zato je po zavrnitvi vpogleda v skladu s 513. členom ZGD-1 od sodišča zahteval, da mu s sodno odločbo dovoli vpogled in pridobitev potrebnih informacij. Obe sodišči sta menili, da družbenik nima te pravice in zavrnili predloga, da se družbeniku zaradi oblikovanja prodajne cene poslovnega deleža na lastne stroške dopusti skrben pregled poslovanja družbe preko pooblaščene revizijske hiše in da se za vsako onemogočanje skrbnega pregleda naloži družbi plačilo sodnih penalov.

Zaradi zmotne uporabe materialnega prava in relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je Vrhovno državno tožilstvo RS vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti, saj je menilo, da prvi odstavek 512. člena ZGD-1 ne določa obsega in pravice do informacij in vpogleda in ga je potrebno razlagati tako široko, da tak vpogled zajema tudi pregled podatkov po strokovno usposobljeni osebi. Zahteva bi bila lahko zavrnjena le v primeru verjetnosti uporabe informacij za nedovoljen namen, torej namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, družbi pa bi bila na ta način storjena občutna škoda.

Vsakemu posameznemu družbeniku pripadajo individualne upravljalske pravice in jih s pogodbo ni mogoče omejiti ali izključiti. Enako pravica do informiranja in vpogleda, obravnavana v predmetni zadevi, spada med izrazite individualne upravljalske pravice in je določena kogentno. Načeloma je v tem smislu družbenik upravičen poznati tudi podatke, ki so poslovna skrivnost, seveda pa jih mora ustrezno varovati in preprečiti nepooblaščenim osebam seznanitev z njimi. Če zaupni podatki za izvajanje pravice niso nujni, poslovodja družbe lahko odkloni njihovo posredovanje.

Vrhovno sodišče je v zadevi odločilo, da je podan razveljavitveni razlog iz drugega odstavka 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z drugim odstavkom 391. člena ZPP, ki se uporablja na podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) v zvezi s prvim odstavkom 52. člena ZGD-1. Strinjalo se je z mnenjem Vrhovnega državnega tožilstva in obrazložilo, da je družbenikova zahteva po pridobitvi podatkov neposredno funkcionalno povezana z uresničitvijo pravice do odsvojitve poslovnega deleža kot ene osnovnih pravic, ki izhajajo iz družbenikovega članskega položaja. Glede na to, da poslovni delež zaradi prepletanja korporacijske in personalistične narave družbe z omejeno odgovornostjo ni predmet vsakodnevnega trgovanja in mu ni mogoče vsak trenutek določiti prodajne cene, potrebuje družbenik za določitev prodajne cene podatke, ki presegajo tiste, ki so mu sicer dostopni. Ta potreba pa se lahko razteza na vsa vprašanja v zvezi z družbo.

Vpogled v knjige in spise je namenjen odločanju družbenika o vprašanju njegovega ali družbinega položaja. Vendar družbenik, ki nima ustreznega strokovnega znanja za zbiranje in analizo podatkov iz poslovanja gospodarske družbe, z lastnim vpogledom v knjige in spise družbe tega namena ne more uresničiti, zato mu je lahko pri opravi vpogleda v pomoč oseba z ustreznim strokovnim znanjem. Vrhovno sodišče je obrazložilo, da bo moral družbenik v nadaljnjem postopku določiti dokumentacijo, v katero želi vpogledati ter opredeliti razumno časovno obdobje nastanka dokumentov, na katerega se bo vpogled nanašal, kajti le v takem primeru bo lahko družba konkretizirala morebitne razloge za zavrnitev vpogleda po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. Glede možnosti vpogleda v podatke, ki so poslovna skrivnost je sodišče tudi poudarilo, da družbeniku vpogleda v dokumentacijo družbe zgolj zaradi obstoja objektivne možnosti posredovati zaupne podatke nepooblaščenim osebam ni dopustno omejevati, dolžnost varovanja poslovne skrivnosti pa veže tudi prisotno strokovno usposobljeno osebo. Poslovna skrivnost je sicer varovana z določbami ZGD-1, tudi 38. člen Zakona o revidiranju-2 (ZRev-2) pa npr. določa, da mora revizijska družba kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine, za katere je izvedela pri opravljanju revidiranja.

Pripravila: Vanja Novak


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.