Najpomembnejše spremembe in novosti novele KZ-1, ki bo začela veljati 15. maja 2012, so novi ukrepi za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete, ukrepi zoper oškodovanje javnih financ in nevestno delo v službi ter ukrepi za večje varstvo otrok kot žrtev kaznivih dejanj, prenovljena pa so bila tudi kazniva dejanja zoper varnost cestnega prometa ter vzpostavljena pravna podlaga za obvezno psihiatrično zdravljenje neprištevnih in bistveno zmanjšano prištevnih storilcev kaznivih dejanj.
- krivda, kaznivost in omejitve kazenske odgovornosti
Novela z dopolnitvijo 1. člena zakonika določa, da se kazenska odgovornost uveljavlja le zoper krivega in prištevnega storilca. Temu ustrezno so bile spremenjene določbe od 24. do 33. člena KZ-1, v katerih je jasneje opredeljeno, da je kriv le tisti storilec, ki je bil ob storitvi kaznivega dejanja prišteven in je ravnal z naklepom ali iz malomarnosti, pri tem pa se je zavedal ali bi se moral in mogel zavedati, da ravna v nasprotju s pravom, in če niso podani razlogi, ki izključujejo krivdo.
Spremenjena definicija naklepa ne posega v opredelitev direktnega naklepa, ki je podan, če se je storilec zavedal svojega dejanja in ga je hotel storiti. Po novem eventualni naklep ni več vezan na nastanek (prepovedane) posledice, temveč je vezan na storilčevo zavedanje, da lahko s svojo storitvijo ali opustitvijo stori dejanje, pa je v to privolil (25. člen). Spremenjena je tudi definicija malomarnosti kot milejše oblike krivde, v okviru katere se pojem prepovedane posledice nadomešča s pojmom storitve, pri kateri se bo presojal predvsem odnos storilca do nevarnosti. Prav tako se ponovno razmejujeta zavestna in nezavestna malomarnost: kaznivo dejanje je storjeno iz malomarnosti, če storilec ni ravnal s potrebno pazljivostjo, čeprav se je zavedal, da lahko stori dejanje, pa je lahkomiselno mislil, da se to ne bo zgodilo ali da bo to lahko preprečil (zavestna malomarnost), ali če se ni zavedal, da lahko stori dejanje, pa bi se bil po okoliščinah in po svojih osebnih lastnostih tega moral in mogel zavedati (nezavestna malomarnost). Za kaznivo dejanje, storjeno iz malomarnosti, se storilec kaznuje samo, če zakon tako določa, storilcu pa se lahko kazen tudi odpusti, če kaznovanje ne bi bilo upravičeno (27. člen).
Definicija prištevnosti kot ene od dveh sestavin kazenske odgovornosti je bila spremenjena glede na nova izhodišča zakonika, in sicer, da se dejanje, ki je bilo storjeno brez krivde (prištevnosti) šteje za protipravno ravnanje z znaki kaznivega dejanja. Tako storilec, ki ob storitvi protipravnega dejanja ni bil prišteven, ni kriv (29. člen), vendar se lahko taki osebi lahko izrečejo drugi ukrepi, določeni z zakonikom.
Spremenjena sta bila tudi pojma dejanske zmote (pravna zmota ostaja enaka) ter skrajne sile. Dejanska zmota pomeni, da se storilec ob storitvi dejanja ni zavedal okoliščin, ki jih zakon določa kot znake kaznivega dejanja oziroma je zmotno mislil, da so okoliščine take, da bi bilo dejanje dopustno. Zakonik ne pozna več dejanske zmote iz razloga, ker se storilec ni zavedal kaznivosti dejanja, saj naj bi za to prišla v poštev pravila o pravni zmoti.
Nova ureditev skrajne sile ločuje upravičljivo in opravičljivo skrajno silo. Upravičljiva skrajna sila je utemeljena na načelu pretežnega interesa in sicer velja, da je izključena protipravnost v primeru, ko je storilec od sebe ali koga drugega odvrnil istočasno nevarnost na način, da je povzročeno zlo manjše od zla, ki je grozilo. Če pa je pri odvračanju nevarnosti povzročeno zlo večje od zla, ki je grozilo, gre za opravičljivo skrajno silo (32. člen).
- novi ukrepi za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete
Z namenom učinkovitejšega pregona gospodarskega kriminala je bilo spremenjeno 24. poglavje kazenskega zakonika, prav tako pa je bila dodana definicija gospodarske dejavnosti, za katero se šteje vsaka dejavnost, ki se opravlja proti plačilu na trgu oz. ki se za dogovorjeno ali predpisano plačilo opravlja poklicno ali organizirano. Za gospodarsko dejavnost se šteje tudi izvajanje, upravljanje, odločanje, zastopanje, vodenje in nadziranje ter upravljanje nepremičnin, premičnin, denarnih sredstev, dohodkov, terjatev, kapitalskih naložb, drugih oblik finančnega premoženja ter drugih sredstev pravnih oseb javnega ali zasebnega prava, razpolaganje s temi sredstvi in nadzorstvo nad njimi (99. člen).
Kaznivo dejanje »zloraba monopolnega položaja« se je preimenovalo v »protipravno omejevanje konkurence«. Sodišče lahko storilcu tega kaznivega dejanja pod določenimi pogoji kazen tudi odpusti npr. če je storilec dejanje naznanil, preden je bilo odkrito ter v nekaterih drugih primerih (225. člen).
Tudi kaznivo dejanje »lažnega stečaja« se je preimenovalo ter se po novem glasi »stečaj z goljufijo ali nevestnim poslovanjem« ter jasno ločuje stečajno goljufijo od povzročitve stečaja z nevestnim gospodarjenjem. Znaki kaznivega dejanja so določeni v skladu z insolvenčno zakonodajo, bistvena novost spremembe pa je v vrsti krivde, predvideni za kaznivo dejanje in sicer je to naklep (226. člen).
Za učinkovitejši pregon gospodarske kriminalitete je bilo spremenjeno tudi kaznivo dejanje preslepitve pri pridobitvi in uporabi posojil ali ugodnosti (230. člen), ki po novem vključuje tudi nenamensko porabo zakonito pridobljenega posojila. Dejanje je kaznivo le, če je bilo storjeno naklepno. Z novelo je prav tako kazniva vsaka zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti in ne samo vodstvenega (240. člen), kazniva pa je tudi izdaja nekritega čeka in zlorabe bančne ali kreditne kartice (246. člen), spremenjeno pa je bilo tudi kaznivo dejanje davčne zatajitve (249. člen) in tihotapstva (250. člen).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
