Tožnica z zatrjevanjem nezakonitega prenehanja delovnega razmerja najprej ni uspela pred sodiščem prve stopnje, kjer je trdila, da je bila pogodba o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice direktorja sklenjena za določen čas, in bi morala prenehati ob izteku le-tega. Sodišče je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo vezanost njene pogodbe na mandat direktorja javnega zavoda, ki je bil imenovan z odločbo Ministrstva za kulturo. Funkcijo pomočnika direktorja ureja npr. drugi odstavek 33. člena ZUJIK, v skladu s katerim akt o ustanovitvi lahko določa, da ima javni zavod za posamezna področja tudi pomočnike direktorja in uredi način njihovega imenovanja ter njihove naloge in pristojnosti. Tako sklep o ustanovitvi konkretnega javnega zavoda, kot tudi tožničina pogodba o zaposlitvi sta vsebovala določbo, da pomočniku direktorja mandat preneha predčasno tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorja. S sodbo Upravnega sodišča RS U 413/2005 je bila odločba o imenovanju direktorja odpravljena, ker je upravno sodišče glede na pogoje v javnem razpisu za delovno mesto direktorja ter po pregledu listin upravnih spisov ugotovilo, da dva od zahtevanih pogojev s predloženimi listinami nista bila dovolj izkazana. Tožnica je po odpravi odločbe o imenovanju direktorja prejela odločbo o svojem imenovanju na funkcijo v.d. direktorja in funkcijo tudi nastopila, pogodba pa je bila sklenjena ustno in ponovno za določen čas, kot to izhaja iz 38. člena ZUJIK in 37. člena Zakona o zavodih (ZZ). Oba namreč določata, da ustanovitelj imenuje v.d. direktorja le za čas do imenovanja direktorja, največ pa za eno leto, zato je delovno razmerje tožnici prenehalo z imenovanjem novega direktorja javnega zavoda.
Tožnica je podrejeno zahtevala tudi odločitev na podlagi 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), po katerem sodišče, če ugotovi nezakonitost odpovedi delodajalca, na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter ustrezno denarno odškodnino po pravilih civilnega prava (po spremembi člena pa ustrezno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi). Tudi navedeni tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Štelo je, da je tožnica sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas za pomočnico direktorja na podlagi zadnje alineje prvega odstavka 52. člena ZDR, ki dovoljuje sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, če tako določa drug zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Izhajalo je tudi iz prve alineje 75. člena ZDR, na podlagi katere pogodba o zaposlitvi preneha veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Ocenilo je, da se je z odpravo odločbe o imenovanju direktorja javnega zavoda iztekel tudi čas, za katerega je bila sklenjena tožničina pogodba za pomočnico direktorja. V zvezi s tem toženi stranki ni bilo treba odpovedati tožničine pogodbe o zaposlitvi, temveč je zadoščalo obvestilo o poteku tega časa.
Revidentka je v reviziji zatrjevala, da bi sodišče moralo sprožiti pred Ustavnim sodiščem RS postopek za oceno ustavnosti spornih določil sklepa o ustanovitvi javnega zavoda in pogodbe o zaposlitvi. Vrhovno sodišče pa je poudarilo, da sodišče postopka za oceno ustavnosti sklepa o ustanovitvi javnega zavoda (ki torej ni zakonski predpis) glede na 156. člen Ustave Republike Slovenije (URS) in 23. člen Zakona o ustavnem sodišču (ZUstS) niti ne more sprožiti. Enako sodišče ni dolžno na predlog stranke prekiniti postopka in zahtevati presoje ustavnosti zakona.
Revidentka je tudi navajala, da ni sklenila pogodbe o zaposlitvi s pristojnim organom ter da je prejemala polovico plače za delovno mesto pomočnice direktorja tudi, ko je bila v. d. direktorja. Za obe trditvi je revizijsko sodišče ugotovilo, da gre za uveljavljanje nedovoljenega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Vrhovno sodišče je menilo, da so bile ugotovitve sodišč pravilne in se strinjalo, da iz določil sklepa o ustanovitvi javnega zavoda in pogodbe o zaposlitvi izhaja neposredna odvisnost mandata pomočnika direktorja od mandata direktorja.
Tudi pogodbe za funkcijo v.d. direktorja toženi stranki ni bilo treba odpovedati, saj je prenehala veljati s potekom časa, za katerega je bila sklenjena - v tem primeru z imenovanjem novega direktorja javnega zavoda - tožnica pa je bila o tem tudi obveščena. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je tožnici delovno razmerje pri toženi stranki s potekom pogodbe o zaposlitvi za v.d. direktorja zakonito prenehalo in zato tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnilo. Materialno pravo v zadevi ni bilo zmotno uporabljeno, uveljavljani revizijski razlogi pa neutemeljeni.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.