(okrajno sodišče, višje sodišče) Tožena stranka je tekom dokaznega postopka na prvi stopnji predlagala zaslišanje določene priče. Dokazni predlog je substanciran in konkretiziran, saj je tožena stranka točno navedla, o čem naj bi predlagana priča izpovedovala ter katera dejstva naj bi z izvedbo tega dokaza tudi dokazovala. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog s sklepom na naroku zavrnilo kot nepotreben.
Tožena stranka je v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje navajala, da je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka s tem, ko je na naroku zavrnilo dokazni predlog tožene stranke, v izpodbijani sodbi pa ni navedlo niti enega razloga za zavrnitev tega dokaznega predloga. V tem delu izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti oziroma ta nima razlogov o tem, zakaj je bil dokazni predlog zavrnjen.
Drži, da je tožena stranka podala konkretiziran dokazni predlog in da je bil ta s strani sodišča zavrnjen na naroku. Tožena stranka zavrnitvi dokaznega predloga ni oporekala, zato je po oceni pritožbenega sodišča prepozen očitek o kršitvi določb pravdnega postopka, ker v obrazložitvi ni sodišče prve stopnje o tem dokaznem predlogu več ničesar reklo. Po določbi 286.b člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka na kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje opozoriti takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje kasneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo samo, če stranka teh kršitev brez svoje krivde ni mogla navesti.
V konkretni zadevi bi tožena stranka morala oporekati zavrnitvi dokaznega predloga na naroku oziroma v pritožbi pojasniti, zakaj tega ni storila. Očitek pritožbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev postopka, ker odločitve o zavrnitvi dokaznega predloga v sodbi sodišča prve stopnje ni obrazložilo, je ob takem postopanju brezpredmeten. Četudi ni šlo za situacijo, ko bi sodišče prve stopnje storilo kakšno kršitev ob pasivnosti stranke, ampak je slednja najprej podala dokazni predlog, sodišče pa ga je zavrnilo, bi morala stranka že na naroku takšni zavrnitvi nasprotovati in navesti, da gre za kršitev določb pravdnega postopka, ker sodišče prve stopnje brez utemeljenih razlogov ali pa sploh brez vsakršnih razlogov ne želi izvesti določenega dokaza, ki bi lahko bil pomemben za pravilno ugotovitev dejanskega stanja.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
