Na Dnevih slovenskih pravnkov 2011 v Portorožu, je na temo delovne zakonodaje predavateljica mag. Nataša Belopavlovič obravnavala razloge, ki narekujejo spremembe ZDR oziroma cilje, ki naj bi jih s spremembemi dosegli.
V tem smislu so cilji zlasti:
Koncept načela prožne varnosti je mogoče zagotoviti:
Glede na širino prožne varnosti je očitno, da vseh elementov ni mogoče zagotoviti samo z ZDR, temveč tudi z drugimi predpisi. Vendar je že v okviru ZDR mogoče zagotoviti večjo notranjo in tudi zunanjo prožnost zaposlitve.
Kot primer notranje prožnosti je predavateljica navedla deljeno delo delavca pri delodajalcu in na domu (tedensko dela dva dni pri delodajacu, tri dni doma). Kot primer zunanje prožnosti je navedla izobraževanje, ki je v korist tako delavcu, kot tudi delodajalcu. Pri tem je pomembno, da vezanost na delodajalca zaradi izobraževanja ne bi bila predolga. ZDR naj bi torej urejal zagotavljanje in uveljavljanje pravice in dolžnosti do izobraževanja in usposabljanja ter varstvo pred odpovedjo.
Večja notranja prožnost bi se lahko zagotovila z možnostjo, da lahko delavec pod določenimi pogoji in določen (omejen) čas opravlja tudi drugo delo, torej delo, ki ni opredeljeno s pogodbo o zaposlitvi, ne da bi prišlo do spremembe pogodbe.
Predavateljica je glede notranje prožnosti omenila, da bi kazalo znova preveriti tudi določilo v zvezi s pogodbo o zaposlitvi za določen čas in delom prek agencij ter dopolniti določbe o delu na domu.
Večjo prožnost bi bilo mogoče zagotoviti tudi z jasnejšo določitvijo obveznosti delodajalca glede preverjanja alternativ zaposlitve pod spremenjenimi pogoji na eni, ter odpravo vezanosti pravice do odpravnine zgolj na dejansko sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po 90.a členu ZDR na drugi strani.
Za večjo prožnost delovnih razmerij so pomembni tudi odpovedni roki in odpravnine, ki naj bi se znižali. Treba bi bilo urediti tudi varnost vodilnih delavcev v javnem sektorju, zaposlenih za določen čas, saj njihove pravice niso urejene.
Glede staranja prebivalstva magistrica Belopavlovič meni, da bi bilo potrebno znova preučiti definicijo starejšega delavca in nekatere pravice teh delavcev. Pravice, kot sta dodatek za delovno dobo in odpravnina ob upokojitvi, ki bremeni zadnjega delodajalca, niso v prid zaposlovanju starejših brezposelnih oseb. Zato bi bilo dobrodošlo, da bi se odpravnine ob upokojitvi, kot tudi ostale odpravnine, prenesle na sklad za odpravnine.
Glede zagotovitve minimalnih pravic in standardov predavateljica meni, da bi jih moral zakon jasno določati ter jih ne prepuščati kolektivnim pogodbam in drugim aktom. Preveriti bi bilo treba nekatere pravice, kot so različni dodatki, povračila v zvezi z delom in podobno, ter tistim pravicam, ki bodo ostale v zakonu, določiti minimalno višino. To je pomembno, ker se povečuje število tistih, ki jih ne veže nobena kolektivna pogodba.
Vključiti bo potrebno tudi spremembe z vidika prava EU. V skladu z mednarodnimi normami bo treba popraviti zlasti:
Predavateljica je poudarila, da bi bilo v zvezi z učinkovitejšim varstvom treba znova preučiti pooblastila inšpektorjev za delo, predvsem v zvezi z izdajanjem ureditvenih odločb, ter preveriti ustreznost kazenskih (denarnih) sankcij, saj je namen globe učinkovitost, sorazmernost in odvračilnost.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.