Novela za razliko od dosedanje ureditve, ko je bila uveljavljena predvsem obvezna enoletna garancija za brezhibno delovanje stvari, prostovoljna ali tržna garancija pa se je lahko uvedla na podlagi ohlapne določbe ZVPot ali Obligacijskega zakonika, v novem 15.b členu natančneje ureja pojem garancije, ki velja tako za prostovoljno kot obvezno garancijo. Garancija je obveznost, ki jo podjetje prevzame do potrošnika in s katero se zaveže, da potrošniku brezplačno popravi ali zamenja blago, vrne kupnino ali zagotovi drugo sredstvo, v primeru ko blago ne deluje brezhibno ali nima lastnosti, navedenih v garancijskem listu ali oglaševalskem sporočilu.
Garancija dajalca pravno zavezuje pod pogoji, ki jih določi v garancijskem listu in oglaševalskem sporočilu, pravice iz naslova garancije pa lahko potrošnik uveljavlja tudi proti prodajalcu (17. člen). Zakon izrecno določa, da imata proizvajalec in prodajalec vse obveznosti iz obvezne garancije tudi, če garancijski list ni bil izdan ali potrošniku ni bil izročen (21.a člen).
Obvezna garancija, ki z vidika evropske ureditve presega minimalno raven standardov, se določi za blago s pravilnikom, ki ga izda minister za gospodarstvo. Obvezna garancija se določi za blago, za katerega mora proizvajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega leta, in rabljeno blago, za katero mora prodajalec izdati garancijo za brezhibno delovanje za obdobje najmanj enega meseca (19. člen). Obvezna garancija za proizvajalca predstavlja dodatne obveznosti: potrošnik mora poleg garancijskega lista dobiti tudi navodila za sestavo in uporabo ter seznam pooblaščenih servisov, zagotoviti mora servis za izvajanje servisnih del na proizvodih ter z njim sklenjeno pogodbo za dobavo nadomestnih delov (če sam ne opravlja te dejavnosti), kot tudi brezplačno odpravo napak v času garancijskega roka ter (za plačilo) popravilo, vzdrževanje blaga, nadomestne dele in priklopne aparate vsaj tri leta po poteku garancijskega roka (20. člen).
Ne glede na to, ali gre za obvezno ali prostovoljno garancijo, mora izdan garancijski list vsebovati podatke o datumu izročitve blaga, podatke, ki identificirajo blago, izjavo dajalca garancije, da jamči za lastnosti ali brezhibno delovanje v garancijskem roku, ki začne teči z izročitvijo blaga potrošniku, ozemeljsko območje veljavnosti garancije, trajanje garancijskega roka ter v primeru, če gre za obvezno garancijo, tudi opredelitev časa po preteku garancijskega roka, v katerem je dajalec garancije zagotavlja potrošniku vzdrževanje, nadomestne dele in priklopne aparate (16. člen). Garancijski list mora biti potrošniku lahko razumljiv ter sestavljen v slovenskem jeziku, če se izdelek prodaja v Sloveniji.
Načini in roki uveljavljanja pravic potrošnika iz naslova dane obvezne garancije so opredeljeni v 21.b členu: če blago ne deluje brezhibno ali nima obljubljenih lastnosti, lahko potrošnik najprej zahteva odpravo napak. če te niso odpravljene v skupnem roku 45 dni od dne prejema zahteve za odpravo napak, mora proizvajalec potrošniku brezplačno zamenjati blago z enakim, novim in brezhibnim blagom. Šele, če proizvajalec ne naredi nič od tega, lahko potrošnik razdre pogodbo ali zahteva znižanje kupnine. Zakon določa, da pravice potrošnika glede uveljavljanja garancije ugasnejo po dveh letih od dneva, ko je potrošnik zahteval brezplačno odpravo napak ali zamenjavo blaga z novim.
Novela poleg navedenih sprememb garancije predvideva tudi sistemske spremembe, saj določa ukinitev urada za varstvo potrošnikov. Nekatere naloge urada bo prevzelo ministrstvo za gospodarstvo, naloge varovanja potrošnikov, ki se nanašajo na informiranje in svetovanje, pa bodo prenesene na javni sektor.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.