c S

Usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev

27.09.2011 Pravica do izobrazbe je uvrščena med temeljne človekove pravice, kot posebna pravica (in dolžnost) delavcev pa je izpostavljena tudi v zakonu o delovnih razmerjih. Pravica, ki se zdi za slovenske delavce tako samoumevna, pa je v primeru usposabljanja in izpopolnjevanja tujcev natančneje urejena in normirana.

Zakon o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT-1) v 3. poglavju ureja usposabljanje in izpopolnjevanje tujcev, ki se lahko izvaja zgolj na podlagi sklenjenega delovnega razmerja (razen v primerih, ko kak drug zakon omogoča opravljanje usposabljanja in izpopolnjevanje brez sklenjenega delovnega razmerja). Ker lahko tujec v Sloveniji dela (in se izobražuje) le na podlagi delovnega dovoljenja, zakon določa, da se dovoljenje za delo izda na vlogo delodajalca, pravne ali fizične osebe, ki je registrirana za opravljanje dejavnosti, pri kateri se bo tujec usposabljal in izpopolnjeval. Dovoljenje se načeloma izda za čas do enega leta, če pa programa ni mogoče zaključiti v tem času, se lahko dovoljenje za delo podaljša za največ šest mesecev, v primeru usposabljanja in izpopolnjevanja na področju medicine (specializacija), pa se dovoljenje za delo lahko izda za čas do dveh let, z možnostjo podaljšanja do zaključka specializacije (35. člen zakona).

Zakon posebej opredeljuje usposabljanje v gospodarskih družbah in sicer usposabljanje tujih napotenih delavcev (36. člen) ter usposabljanje slovenskih delavcev (37. člen). Tematiko podrobneje ureja nov Pravilnik o kriterijih za usposabljanje v gospodarski družbi, ki z namenom dodatnega usposabljanja tujih ali domačih strokovnih delavcev določa kriterije, ki jih morata izpolnjevati slovenska in tuja gospodarska družba (tudi samostojni podjetnik) za izvedbo pogodbe o usposabljanju v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji. (1. člen pravilnika).

Usposabljanje tujih napotenih delavcev se lahko izvaja le, če sta slovenska in tuja gospodarska družba kapitalsko povezani (če ima ena družba najmanj 10-odstotni delež v drugi družbi, ki ne sme biti manjši od 8.400 EUR) ali če gre za poslovno-tehnično sodelovanje ali prenos tehnologije (če sta družbi v skladu s predpisi obeh držav registrirani za opravljanje dejavnosti na področjih, na katerih bosta sodelovali po pogodbi).

Usposabljanje tujih napotenih delavcev se izvaja v gospodarski družbi s sedežem v Republiki Sloveniji, na podlagi pogodbe o usposabljanju, ki jo skleneta slovenska in tuja gospodarska družba. Pogodba mora vsebovati določbe o plačilu, nastanitvi in prehrani napotenih delavcev ter program usposabljanja, ki ga potrdi pristojna zbornica ali združenje delodajalcev (3. člen), napotenim delavcem pa morajo biti zagotovljene tudi (vsaj) minimalne pravice v zvezi z delovnim časom, odmori in počitki, nočnim delom, varnostjo in zdravjem pri delu ter posebnim varstvom delavcev. Zakon o zaposlovanju in delu tujcev glede časa trajanja usposabljanja določa, da lahko tuja gospodarska družba na usposabljanje napoti posameznega delavca večkrat, vendar največ za tri mesece v času dveh let.

Pravilnik v V. poglavju ureja progam usposabljanja slovenskih delavcev pri nas, ki ga izvajajo tuji napoteni delavci. Ob izpolnitvi pogojev kapitalske in pogodbene povezanosti lahko slovenska družba v svojih ali drugih ustreznih prostorih omogoči izvedbo usposabljanja po programu, ki ga mora potrditi pristojna zbornica ali združenje delodajalcev (7. člen).

Pred vlogo za izdajo delovnega dovoljenja mora slovenska družba od pristojne zbornice ali združenja delodajalcev pridobiti soglasje o ustreznosti programa usposabljanja. Ta preveri ustreznost usposabljanja in izda soglasje, v postopku nastale stroške pa povrne slovenska družba. Ob koncu usposabljanja mora slovenska družba zbornici oz. združenju poslati poročilo z rezultati usposabljanja.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.