Direktiva št. 76/768/EGS – direktiva o kozmetičnih izdelkih, ki je povzeta tudi v slovensko zakonodajo, opredeljuje kozmetične izdelke ter določa pravila glede sestave, označevanja in pakiranja teh izdelkov. Ker morajo biti kozmetični izdelki varni, je nujno dosledno spoštovanje predpisov glede prepovedanih sestavin, ki jih izdelki ne smejo vsebovati (Priloga II direktive) ali jih lahko vsebujejo pod določenimi omejitvami in pogoji (Priloga III). Izdelki morajo biti tudi ustrezno označeni, kar pomeni, da besedila, imena, blagovne znamke, slike ter simbolične in druge oznake ne smejo biti uporabljeni tako, da bi bilo videti, da imajo izdelki značilnosti, ki jih v resnici nimajo. Tako na zunanji kot na notranji embalaži morajo biti podatki navedeni v neizbrisni, čitljivi in vidni pisavi in sicer ime ali naziv in naslov odgovorne osebe (v primeru uvoženih izdelkov je treba navesti državo izvora), količina proizvoda, rok trajanja, varnostni ukrepi in opozorila, serijska številka, namen uporabe ter seznam sestavin (6. člen direktive).
Če izdelek ne izpolnjuje zahtev glede ustreznega označevanja ali sestavin, lahko države tak izdelek zavrnejo oziroma prepovejo ali omejijo njegovo trženje. Ob tem direktiva določa, da je treba vsak posamezen ukrep, ki omejuje ali prepoveduje trženje kozmetičnih izdelkov in je bil sprejet v skladu s to direktivo, natančno utemeljiti.
Veliko pozornosti se posveča predvsem sestavinam kozmetičnih izdelkov, ki so lahko nevarni zdravju zaradi kemijske ali mikrobiološke neustreznosti. Natančne pogoje (ne)ustreznosti določa Pravilnik o mikrobiološki ustreznosti kozmetičnih proizvodov, direktiva pa določa, da se morajo takšni izdelki obvezno umakniti iz prodaje. Direktiva o kozmetičnih izdelkih se nenehno spreminja in dopolnjuje zaradi novih dognanj na podlagi novih študij o (ne)varnosti posameznih sestavin, spremembe pa se nanašajo tudi na nove metode preskušanja sestavin. Med slednje spadajo tudi alternativne metode za preskuse na živalih na področju kozmetičnih izdelkov, o katerih je sredi septembra letos evropska komisija objavila poročilo. Poskušanje končnih kozmetičnih izdelkov na živalih je namreč prepovedano od septembra 2004, preskušanje sestavin ali zmesi sestavin na živalih pa je prepovedano od marca 2009. Posledično je tudi prepovedano trženje kozmetičnih izdelkov in njihovih sestavin, ki so bili preskušeni na živalih, in sicer ne glede na izvor teh izdelkov. Zaradi navedenega tako komisija kot posamezne države članice podrobno nadzorujejo izvajanje preskusov na živalih kot tudi trženje teh izdelkov ter težijo k uvedbi alternativnih tehnik preskušanja skladno s Prilogo št. IX h Uredbi št. 440/2008. Pri preskušanju toksičnosti sestavin je bistvena uporaba primernih tehnik za varstvo živali, kot so in vitro metode, računalniške tehnike ipd. V Sloveniji navedeno področje ureja Pravilnik o alternativnih metodah za preskušanje kozmetičnih proizvodov.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
