Na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe je sodišče izdalo sklep o izvršbi in dovolilo izterjavo zapadlih in neplačanih obrokov preživnine od leta 1991 do 2011.
Dolžnik je v ugovoru uveljavljal zastaranje vseh preživninskih obrokov, ki so zapadli v plačilo več kot tri leta pred vložitvijo izvršilnega predloga. Dolžnik je tudi navajal, da je dolžan plačevati preživnino le do otrokove polnoletnosti, po tem pa le v primeru, ko se ta redno šola.
V skladu s 1. odstavkom 379. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, enako 356. člen Obligacijskega zakonika (OZ)) zastarajo vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo v desetih letih. Dalje 2. odstavek istega člena določa, da pa občasne terjatve, ki izvirajo iz takšnih odločb in zapadejo v bodoče, zastarajo v roku določenem za zastaranje občasnih dajatev. Občasne terjatve so take terjatve, ki dospevajo v plačilo letno ali v določenih časovnih presledkih in zastarajo v treh letih od zapadlosti vsake posamezne dajatve, kar pomeni, da posamezni preživninski obroki zastarajo v triletnem zastaralnem roku. Res je, da zastaranje med starši in otroki ne teče dokler traja roditeljska pravica, kar pomeni, da zastaranje lahko začne teči šele s polnoletnostjo preživninskega upravičenca. Glede na to, da je upnik postal polnoleten 20.07.2004, je takrat prenehalo tudi zadržanje zastaranje in ker je izvršilni predlog vložil šele 29.12.2010, sodišče zaključuje, da je njegova pravica zahtevati izplačilo preživninskih obrokov, ki so zapadli v plačilo pred 29.12.2007 zastarala in je dolžnikov ugovor v tem delu utemeljen.
Kar zadeva nezastaranih preživninskih obrokov pa sodišče ugotavlja, da upnik ni predložil nobenega dokaza, da se je redno šolal oziroma da je zastoj pri šolanju nastal zaradi opravičenih (npr. zdravstvenih) razlogov. Sodna praksa je o tem, kaj pomeni redno šolanje že večkrat zavzela stališče, da ne gre le za šolanje, ko šola priznava status rednega dijaka ali študenta, ampak mora otrok tudi redno izpolnjevati svoje študijske obveznosti – opravljati kolokvije oziroma izpite (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 134/2002, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 821/2007). Glede na navedeno je sodišče pri srednji šoli opravilo poizvedbe in dobilo podatek o tem, da upnik ni redni dijak šole ter da v šolskem letu 2010/2011 ni opravil še nobenega izpita, kar pomeni, da upnik ne izpolnjuje osnovnega kriterija za izterjavo preživnine po polnoletnosti, zato mu slednja za navedeno obdobje ne gre. Upnikove navedbe o tem, da je upočasnitev študijskih obveznosti nastala zaradi njegovih čustvenih in psihičnih stisk, ki naj bi izvirale iz njegovega razmerja z dolžnikom, v tj zvezi niso relevantne in zanje upnik ni predložil nobenega konkretnega dokaza.
Pripravil: Igor Cek, odvetnik
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
