Tožniki so bili dlje časa zaposleni v družbi Deutsche Lufthansa, najprej kot piloti, nato kot kapitani. Ker so jim ob dopolnitvi starosti 60 let prenehale pogodbe o zaposlitvi, so iz razloga diskriminacije tožili delodajalca ter zahtevali, da jim omogoči vrnitev na delo. Nemška sodišča so tožbo in kasneje pritožbo zavrnila, saj na bi starostna omejitev, predvidena s kolektivno pogodbo, predstavljala objektivni razlog za prenehanje pogodbe o zaposlitvi. Omejitev pogodbe o zaposlitvi glede na starost delavca naj bi bila upravičena, če dopolnitev določene starosti zaradi narave dejavnosti, ki jo ta delavec opravlja, predstavlja tveganje. Ta pogoj je pri pilotih izpolnjen, saj starostna omejitev zagotavlja ne samo pravilno izvajanje dejavnosti, temveč tudi varovanje življenja in zdravja članov posadke, potnikov in prebivalcev območij preleta. Starost naj bi bila po mnenju nemških sodišč objektivno povezana z zmanjšanjem fizičnih sposobnosti. Kljub takšnemu prepričanju pa se je nemško sodišče obrnilo na Sodišče ES ter postavilo predhodno vprašanje, ali je takšna ureditev kolektivne pogodbe skladna z evropsko ureditvijo, predvsem Direktivo št. 2000/78 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu.
Sodišče ES je najprej raziskalo, ali klavzula iz kolektivne pogodbe spada na področje uporabe Direktive št. 2000/78 in ali evropska ureditev nasprotuje nemški ureditvi. Namen direktive je opredeliti splošni okvir boja proti diskriminaciji zaradi vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti pri zaposlovanju in delu, zato da bi v državah članicah uresničevali načelo enakega obravnavanja. Skladno z 2. členom direktive pomeni načelo enakega obravnavanja, da ne obstaja nikakršna neposredna ali posredna diskriminacija zaradi katerega od prej navedenih razlogov. Ker kolektivna pogodba določa, da delovno razmerje pilotov preneha – ne da bi bilo treba odpovedati pogodbo o zaposlitvi – z iztekom meseca, v katerem ti dopolnijo 60 let, vpliva na zaposlitvene pogoje teh delavcev. Iz tega izhaja, da se direktiva uporablja za položaje, kot je ta, v katerem razsoja sodišče. Pilot, ki mu pogodba o zaposlitvi ipso iure preneha, so v manj ugodnem položaju kot mlajši piloti, ki opravljajo enako dejavnost za isto letalsko družbo in za katerega velja ista kolektivna pogodba. Sodišče ES je zaključilo, da čeprav imajo socialni partnerji določeno avtonomijo pri sklepanju kolektivnih pogodb, morajo te, tako kot vsi zakoni in drugi predpisi, spoštovati načela, ki jih uveljavlja Direktiva št. 2000/78.
Ker je starostna omejitev v kolektivni pogodbi določena zaradi zagotavljanja varnosti – tako zaradi preprečevanja nastanka nesreč, zaščititi zdravje pilotov, potnikov in prebivalcev območij preleta, je sodišče ES opozorilo, da Direktiva št. 2000/78 sicer dopušča različno obravnavo, vendar zgolj za ukrepe, ki so nujni zaradi javne varnosti, vzdrževanja javnega reda in preprečevanja kaznivih dejanj, za zaščito zdravja ter varstvo pravic in svoboščin drugih. S tem naj bi se preprečila kolizija med načelom enakega obravnavanja na eni strani in potrebo po zagotovitvi javnega reda, varnosti in zdravja, preprečevanja kršitev ter varstva osebnih pravic in drugih svoboščin, na drugi strani ter odločiti glede tega. Zagotavljanje varnosti v letalstvu očitno spada med ukrepe, ki jih predvideva direktive, in sicer zagotavljanja javne varnosti, vendar se postavlja vprašanje, ali je določitev meje na 60 let (medtem ko npr. mednarodni predpisi določajo starost 65 let) res predstavlja bistveno in odločilno zahtevo za ta poklic. Pojavi se vprašanje, ali prometni piloti res nimajo več fizičnih sposobnosti za opravljanje svoje poklicne dejavnosti po starosti 60 let oziroma ali bi lahko svojo dejavnost po tej starosti lahko še vedno opravljali (z določenimi omejitvami). Sodišče je tako potrdilo, da kolektivna pogodba ni skladna z direktivo, ko določa mejo, od katere se za pilote šteje, da pri starosti 60 let nimajo več fizičnih sposobnosti za opravljanje svoje poklicne dejavnosti.
Podobno kot evropsko sodišče je o diskriminaciji na podlagi starosti leta 2004 odločilo tudi slovensko Ustavno sodišče s sklepom št. U-I-329/04-7.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
