Skoraj enako kot do sedaj pravilnik ureja dve vrsti parkirnih kart. Kot prvi je naveden t.i. invalidski znak za parkiranje, ki ga skladno z Zakonom o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) lahko dobijo:
- osebe, ki imajo zaradi izgube, okvare ali paraliziranosti spodnjih ali zgornjih okončin ali medenice priznano najmanj 60% telesno okvaro;
- osebe z multiplo sklerozo;
- osebe z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji z ocenjeno najmanj 30% telesno okvaro;
- težko duševno prizadete osebe, ki jim je zaradi tega priznana invalidnost po predpisih o varstvu telesno in duševno prizadetih oseb;
- osebe, ki imajo najmanj 90% telesno okvaro zaradi izgube vida ter
- mladoletne osebe, ki so težko telesno ali duševno prizadete oziroma so zaradi izgube, okvare, paraliziranosti spodnjih okončin ali medenice ovirane pri gibanju.
Do t.i. zdravniške parkirne karte so upravičene zdravstvene službe, socialne službe in invalidske organizacije, katerih delavci obiskujejo oskrbovance na domu zaradi nujnih in neodložljivih storitev, potrebnih za njihovo zdravje in življenje.
Parkirna karta se izda na zahtevo upravičenca (zahtevo lahko podajo za upravičenca tudi zdravstvene organizacije, socialno varstveni zavodi ter invalidske organizacije), izda pa jo upravna enota, na območju katere ima upravičenec stalno ali začasno prebivališče oziroma sedež. Pravilnik v 5. in 6. členu podrobneje določa, katera dokazila in dokumente je treba predložiti za pridobitev parkirne karte, med njimi pa je še vedno določena obvezna predložitev fotografije, ki služi kot identifikacija uporabnika in s tem manjša možnost zlorabe parkirne karte. S pravilnikom je prav tako določeno, da mora imetnik parkirne karte pristojni upravni enoti v 30 dneh prijaviti vsako spremembo, ki vpliva na spremembo podatkov, vpisanih na parkirni karti (8. člen).
Imetniki invalidske parkirne karte lahko brezplačno parkirajo bodisi na parkirnem mestu za invalida, lahko pa tudi na parkirnem mestu, ki ni označeno za invalide – v obeh primerih morajo vozilo obvezno označiti s parkirno karto (67. člen ZPrCP) in sicer tako, da namestijo karto na vidno mesto, na levi spodnji notranji strani vetrobranskega stekla, za čas parkiranja vozila. V primeru parkiranja vozila na območju kratkotrajnega parkiranja, je parkiranje časovno omejeno na 2 uri, pri čemer morajo vozniki označiti tudi čas prihoda.
Vsi upravičenci do parkirnih kart, torej poleg invalidov tudi zdravstveni delavci, delavci socialnih služb in delavci invalidskih organizacij, lahko v določenih primerih za največ dve uri parkirajo tudi na kraju, kjer to sicer ni dovoljeno. Pri takšnem parkiranju vozilo ne sme ogrožati ali ovirati drugih udeležencev cestnega prometa, pri čemer je izrecno izpostavljeno, da je treba v primeru parkiranja na pločniku pustiti najmanj 1,60 m širok del pločnika za pešce (69. člen ZPrCP).
Imetniki parkirnih kart, ki so bile izdane pred uveljavitvijo novega pravilnika, torej pred 27. avgustom letos, ne rabijo vlagati prošenj za izdajo nove karte, saj stare parkirne karte ostajajo v veljavi.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
