c S

Več pozornosti pomembnejšim zadevam v ZVISJV

17.08.2011 13. avgusta je začela veljati novela Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (ZVISJV), ki uveljavlja novo načelo stopenjskega pristopa, kar pomeni, da se pomembnejšim zadevam namenja več pozornosti kot manj pomembnim.

Med sorazmerno dolgo uporabo zakona (od 1. oktobra 2002) so bile ugotovljene nekatere manjše nedoslednosti, pomanjkljivosti in nepravilnosti zakona. Čeprav ZVISJV-C spreminja veliko število določb, se zakonodajalec ni odločil za sprejem novega zakona, ker večina sprememb predstavlja manjše nevsebinske redakcijske popravke ter odpravo manjših nedoslednosti in pomanjkljivosti.

Zaradi večje jasnosti zakona se v celotnem besedilu zakona ministrstvi, ki naj bi bili pristojni za izvajanje zakona, nadomestita z ustreznejšo in vsebinsko pravilnejšo splošno dikcijo "organ, pristojen za jedrsko varnost" in "organ, pristojen za varstvo pred sevanji".

V 3. členu je nekaj novih definicij: brezpogojna in pogojna opustitev nadzora, načrt zaščite in reševanja, navodilo za ukrepanje ob izrednem dogodku, program radioloških posegov, stopnja nevarnosti, fizično nadzorovano območje, kontrolirano območje, varovano območje, vitalno območje in vitalni objekt. Nekaj definicij pa je bistveno spremenjenih, na primer: fizično varovanje je razširjeno tudi na radioaktivne snovi, podrobnejša je definicija in sistem vodenja glede ravnanja z radioaktivnimi snovmi.

Zakon nekaterih pomembnih vprašanj doslej  ni urejal. Na primer omejitev pravice do stavke. Zdaj je dodana nova določba 8a. člena, ki določa pravila glede omejitve pravice do stavke za osebje z dovoljenjem v jedrskih sevalnih objektih, za tiste, ki prevažajo jedrske snovi ter za tiste, ki izvajajo fizično varovanje. Izkazalo se je, da je pravica do javnosti, na kateri temelji zakon, v določenem delu preveč absolutna in bi morala biti omejena pri določenih podatkih, pomembnih glede fizičnega varovanja radioaktivnih ali jedrskih snovi ali objektov ter varovanja jedrskih snovi.

Pri zelo zahtevnih upravnih postopkih so sedaj določeni roki. V 77. členu je na primer določeno, da se soglasje za gradnjo nove jedrske elektrarne ali odlagališča radioaktivnih odpadkov ali izrabljenega goriva izda v 24 mesecih.

Podrobneje so določena pravila glede obratovanja jedrskega ali sevalnega objekta, izvedbe občasnih varnostnih pregledov v jedrskem ali sevalnem objektu, odobritve sprememb na jedrskem in sevalnem objektu, usposobljenosti delavcev v jedrskih in sevalnih objektih ter glede vodenja varnosti in kakovosti v jedrskem ali sevalnem objektu.

Nekaj časa se že kažejo težave zaradi nevarnosti prisotnosti virov ionizirajočih sevanj med odpadnimi kovinami. Zato je v tretjem odstavku 123. člena dodano, da se monitoring radioaktivnosti okolja, ki obsega trajno in občasno merjenje izvaja tudi na pošiljkah odpadnih kovin. Pri nas se je tovrstna nevarnost močno povečala tudi zaradi virov sevanja, ki jih je uporabljala nekdanja JLA na ozemljih nekdanje skupne države, ki so v velikem številu ostali brez ustreznega nadzora in evidentiranja.

Zaradi stalnega zagotavljanja sevalne in jedrske varnosti je potrebno zagotoviti 24-urno dosegljivost inšpektorjev ali strokovnih uradnih oseb, ki lahko ustrezno ukrepajo. Novi 138a. člen določa primere in pogoje za delo preko polnega delovnega časa. Zaradi stalnega zagotavljanja jedrske varnosti in varstva pred sevanji v državi zakon določa, da se v aktu o sistemizaciji določijo delovna mesta, na katerih so javni uslužbenci v stalni pripravljenosti na domu.

Pripravila: Marija Kremenšek


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.