O uvedbi davčnih blagajn se govori že nekaj let. Vzrok razmišljanj o uvedbi davčnih blagajn je v obsežni sivi ekonomiji, ki vodi ne le v izpad davčnih prihodkov, temveč tudi v delo in zaposlovanje na črno. Po Poročilu o projektu »siva ekonomija« za leto 2010, ki jo je pripravila Davčna uprava Republike Slovenije (DURS) na podlagi analize davčnih inšpekcijskih pregledov v letih 2008 -2010 je bilo največ kršitev storjenih na področju prirejanja ustvarjenih prihodkov ter davčnih utaj iz naslova neustreznega evidentiranja poslovnih knjig, odstopanja kopij računov od originalnih računov ter drugih oblikah kršitev, ki predstavljajo kar slabih 79% vsega nadzoranega blagajniškega poslovanja.
Največ nepravilnosti in kršitev je bilo ugotovljenih pri izvajanju osebnih storitvenih dejavnostih, trgovanjem z nepremičninami fizičnih oseb in gradnjami stanovanjskih objektov, preprodaji odpadnih materialov ter svetovanju.
Pri navedenih davčnih zavezancih so namreč v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) pri izvajanju inšpekcijskih pregledov ugotovili, da promet oz. prodaja blaga in storitev poteka preko registrskih blagajn, katerih programska oprema omogoča brisanje in spreminjanje podatkov in sicer brez sledenja.
Ugotavljanje dejanske višine prometa je tako vodilo DURS k razmišljanju o uvedbi davčno zanesljive registrske blagajne, t.j. običajne registrske blagajne z dodatno elektronsko napravo z naslednjimi funkcionalnosti:
- beleži izdane račune in vodi druge podatke o prometu in davkih,
- ne omogoča spreminjanja vnesenih podatkov ter
- omogoča dostop do podatkov s strani DURS bodisi na kraju zajema podatkov, bodisi avtomatizirano preko javnih komunikacijskih omrežij.
Ideja o davčnih registrskih blagajnah v evropskem prostoru ni nova. Uporabo davčnih registrskih blagajna namreč predpisuje nacionalna zakonodaja kar desetih držav (Bolgarija, Ciper, Grčija, Italija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Romunija in Švedska), nekatere države so v postopku uvedbe davčnih registrskih blagajn (Nemčija, Nizozemska in Belgija), nekatere države, ki niso v EU pa so davčne registrske blagajne že uvedle (Srbija, Makedonija in BiH).
Pri uvedbi davčnih registrskih blagajn v slovenskem prostoru DURS predlaga naslednji model:
- pred uporabo davčnih registrskih blagajn davčni zavezanci izvedejo prvo registracijo,
- davčni zavezanci zagotovijo ustrezno informacijsko rešitev z registrsko blagajno in komplementarnim kontrolnim modulom,
- informacijska rešitev zagotovlja vpogled v transakcije na sami lokaciji,
- nadzor je zagotovljen tudi na daljavo z uporabo brežične telefonije ali preko internetnega omrežja.
Cilj DURS pa ni le v striktnem pobiranju davkov, temveč tudi v dvigu davčne kulture. Z uvedbo davčnih registrskih blagajn bi namreč sistematično uredili in izboljšali obstoječe stanje relativno velikega števila zavezancev za davek ter povečali davčne in nedavčne prihodke, posledično pa tudi pozitivno vpivali na dvig družbene zavesti o pomenu davka in njegove enakomerne porazdelitve obveznosti med vse davkoplačevalce oziroma državljane.
Po predlogu zakona bo nespoštovanje zakonskih določil strogo kaznovano. Tako naj bi bil s plačilom globe od 1.200 do 10.000 evrov kaznovan samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, oziroma od 400 do 4.000 evrov njegova odgovorna oseba, če:
1. nima davčne blagajne,
2. ne uporablja davčne blagajne ali uporablja davčno blagajno oziroma njen del, ki ni v skladu s tehničnimi zahtevami, določenimi s tem zakonom in podzakonskim aktom, izdanim na njegovi podlagi,
3. ne obvesti davčnega organa o odtujitvi ali okvari davčne blagajne,
4. ne registrira davčne blagajne ali ne javi sprememb,
5. ne omogoča posredovanja podatkov iz davčne blagajne davčnemu organu.
Za navedene prekrške naj bi se kaznovalo tudi pravno osebo in sicer s plačilom globe od od 1.200 do 30.000 evrov pravna oseba, oziroma njegovo odgovorno osebo s plačilom globe od 600 do 4.000 evrov.
Zakon predvideva tudi kazen od 10.000 do 450.000 evrov za proizvajalca oziroma prodajalca davčne blagajne, ki da na trg davčno blagajno, ki ne izpolnjuje tehničnih zahtev in ne sledi določbam predpisov.
V skladu s predvidenimi prehodnimi določbami bodo morali davčni zavezanci začeti uporabljati davčne blagajne najkasneje v osmih mesecih od začetka veljavnosti zakona, ki pa v trenutku nastajanja prispevka še ni ugledal luč sveta, torej bil sprejet.
Razmišljanja in predlog zakona o davčnih blagajnah je v času od nastanka prve medresorske delovne skupine za pripravo ukrepov za preprečevanje davčnih utaj pri poslovanju z gotovino v začetku leta 2010 pa vse do danes naletel na številna ugibanja in polemike stroke, laikov in podjetnikov.
Na predlog zakona so gospodarska zbornica, zbornica davčnih svetovalcev, trgovinska zbornica in obrtno-podjetniška zbornica podale Ministrstvu za finance svoje pripombe in vsebino predlogov objavile v sporočilu za javnost v mesecu maju tega leta. Tako zbornice predlagajo, da se iz predloga uporabe davčnih blagajn:
1. izvzame osebe, ki imajo v zadnjih zaporednih 12 mesecih manj kot 6000 evrov gotovinskega prometa in tiste, ki s svojim sistemom notranjega nadzora zagotavljajo verodostojnost podatkov pri poslovanju z gotovino (denimo veliki trgovski centri).
2. omogoči, da registrsko blagajno lahko uporablja več malih davčnih zavezancev skupno, saj precej samostojnih podjetnikov izvaja svojo dejavnost v prostorsko zelo omejenem področju, prav tako pa vsi prodajalci tudi nimajo tehničnih možnosti dostopa do interneta.
3. davčnim zavezancem zagotovi čim nižji strošek uvedbe davčnih blagajn in prouči močnost, da jim država vloženi denar povrne prek odbitka pri plačilu davka od prihodkov pravnih oseb oziroma od dejavnosti.
Za zaogotovitev večje discipline, pa zbornice na drugi strani tudi predlagajo kazen za potrošnike. Tako naj bi kupci hranili račun do konca istega dne, ko so opravili nakup, in ne le v poslovnih prostorih prodajalca, kot predvideva zdajšnji predlog zakona. Za kupce, ki ne bodo sprejeli računa in ga hranili do konca istega dne, pa bi morali uvesti kazni, sicer zakona ne bodo upoštevali. Zbornice predlagajo globo od 50 do 500 evrov.
V juniju pa je pripombe na predlog zakona Ministrstvu za finance poslal tudi Odbor sekcije preizkušenih davčnikov in Odbor preizkušenih revizorjev informacijskih sistemov, ki delujeta v okviru Slovenskega inštituta za revizijo, ki podpirata namen uvedbe davčnih blagajn in Ministrstvu predlagata, da se iz obvezne uporabe sistema davčnih blagajn izločijo:
1. pravne osebe, ki so zavezane k reviziji računovodskih izkazov v skladu z določbami Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), saj mora revizor v okviru revidiranja računovodskih izkazov in delovanja notranjih kontrol po Zakonu o revidiranju (ZRev-2) preveriti tudi ureditev plačevanja z gotovino, kar je ponavadi v teh družbah dobro urejeno.
2. zavezance, ki redno, vsaj enkrat letno, izvajajo zunanjo revizijo informacijskega sistema in so v Revizijski listini opredelili tudi preverjanje postopkov izdajanja računov.
Obe sekciji pa vsaka v svojem predlogu predlagata, da se predlog Zakona o davčnih blagajnah dopolni z:
1. zahtevo po časovno neprekinjenem delovanja fiskalne kontrolne naprave, ki je sestavni del registrskih blagajn, kar bi omogočilo sledenje vseh izdanih računov in sistemski pritisk na izdajanje računov, s tem pa na omejevanje davčnih utaj.
2. predpisanimi postopki preverjanja skladnosti nadzorne enote, ki bi bila vgrajena v registrskih blagajnah, v skladu s standardi meroslovja katerih izvajanje bi nadzirali preizkušeni revizorji infrmacijskih sistemov po pooblastilu davčne uprave,
3. možnostjo koriščenja davčnih vzpodbud v zvezi z vlaganji v nakup elementov opreme, potrebne za delovanje in povezavo davčnih blagajn z davčno upravo.
Pripravila: mag. Mojca Kunšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
