Parlamentarna preiskava je sredstvo, s katerim Državni zbor uresničuje eno izmed funkcij širšega družbenega nadzora. Institut parlamentarne preiskave je zagotovljen neposredno v 93. členu Ustave, ki določa, da ga mora zakonodajalec podrobneje zakonsko urediti. To pomeni, da morajo postopkovne določbe zakona, ki ureja parlamentarno preiskavo, in poslovniške določbe zagotoviti, da je parlamentarno preiskavo mogoče v razumnem roku uvesti, voditi in zaključiti ter ugotoviti za razčiščenje predmeta preiskave pomembna dejstva, ne da bi bilo to onemogočeno zaradi zlorab pravic, izmikanja ali prikrivanja informacij katerega koli udeleženca postopka.
Predlagatelji ocene ustavnosti so izpostavili, da ZPPre ne določa natančno pogojev za zaslišanje člana (parlamentarne) preiskovalne komisije za pričo in da takšne zahteve ni treba obrazložiti in utemeljiti. Opozorili so, da Poslovnik omogoča tretjini članov komisije, da predsednika ali člana komisije predlaga za pričo. Tako vsaka menjava (posebej predsednika komisije) ovira delo komisije več tednov ali celo mesecev, kombinacija menjav pa naj bi lahko delo komisije blokirala do konca mandata.
Ustavno sodišče ugotavlja, da niti iz Poslovnika niti iz ZPPre ne izhaja, da bi bilo manjšinsko upravičenje tretjine članov komisije doseči izvedbo dokazov kakorkoli omejeno ali pogojevano. Iz nobenega od obeh aktov ne izhaja, da bi bilo treba dokazni predlog manjšine posebej utemeljiti niti da bi kateri koli organ lahko odločal o njegovi potrebnosti, koristnosti oziroma smotrnosti oziroma o tem, ali gre morda za zlorabo pravic. To velja tudi za zahtevo najmanj tretjine članov preiskovalne komisije, da se predsednik ali član komisije zasliši kot priča, ki tako povzroči izločitev te osebe iz članstva v komisiji.
Nedvomno bi dalj časa trajajoče, ponavljajoče se, neprekinjeno in sistematično izločanje določenih članov preiskovalne komisije na podlagi drugega odstavka 12. člena Poslovnika, z namenom oviranja dela komisije, lahko pripeljalo do daljših zastojev dela v parlamentarni komisiji, morda tudi za ves čas, do prenehanja njenega mandata. V skladu s 23. členom Poslovnika pa se parlamentarna preiskava, ki ni končana v mandatni dobi Državnega zbora, šteje za zaključeno.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da niti ZPPre niti Poslovnik ne vsebujeta posebnega postopkovnega mehanizma, ki bi učinkovito preprečeval sistematično naklepno oviranje dela preiskovalnih komisij s predlaganjem za priče in posledičnim izločanjem članov komisije, vključno s predsednikom.
Učinkovitost parlamentarne preiskave lahko zagotovi le postopkovni mehanizem, ki hitro, objektivno, predvidljivo, zanesljivo in z glavnim namenom zagotovitve integritete pravnega reda zagotavlja zavračanje dokaznih predlogov, ki so očitno zavlačevalni, šikanozni, zlonamerni ali povsem nepovezani s predmetom parlamentarne preiskave. Takšnega postopkovnega mehanizma ZPPre in Poslovnik ne vsebujeta. Ker ni takšne posebne ureditve je protiustavno okrnjena učinkovitost parlamentarne preiskave, ki jo zahteva 93. člen Ustave.
Pripravila: Marija Kremenšek
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.