Če se gradnja oziroma dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oziroma so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja gre za nelegalno gradnjo. Ne glede na določbe ZGO-1, ki predpisujejo obveznost uporabnega dovoljenja pa 197. člen le-tega dovoljuje tudi izjeme, in sicer se šteje, da imajo uporabno dovoljenje po tem zakonu:
- vse stavbe, ki so bile zgrajene pred 31. decembrom 1967 in poslovni prostori v njih, ki so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi, če se jim namembnost po navedenem datumu ni bistveno spremenila in so zemljišča, na katerih so zgrajene, z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirana v zemljiškem katastru,
- objekti gospodarske javne infrastrukture, ki so bili zgrajeni pred 25. junijem 1991, če so z dnem uveljavitve tega zakona na predpisani način evidentirani v skladu z zakonom o katastru komunalnih naprav in
- vse enostanovanjske stavbe, ki so bile zgrajene na podlagi gradbenega dovoljenja in so z dnem uveljavitve tega zakona v uporabi ter na predpisan način evidentirane v zemljiškem katastru.
Z odločbo upravnega sodišča II U 259/2010 je bila v zadevi zavrnjena tožba tožnika, ker garaža, preurejena v stanovanje, ni imela gradbenega dovoljenja (čeprav bi ga po prvem odstavku 3. člena ZGO-1 morala imeti) in ni izpolnjevala časovnega pogoja iz prve točke prvega odstavka 197. člena ZGO-1, ki ga je tožnik zatrjeval. V obravnavanem primeru je bil tožniku na podlagi 152. člena ZGO-1 utemeljeno izrečen inšpekcijski ukrep ustavitve gradnje brez gradbenega dovoljenja in njegove odstranitve ter prepovedana izvedba komunalnih priključkov na objektu gospodarske javne infrastrukture, vpisov in sprememb vpisov v zemljiški knjigi, njegova uporaba ali opravljanje gospodarskih ali drugih dejavnosti v njem, promet z njim ali zemljiščem, na katerem je, ter sklepanje drugih pravnih poslov, kot so to kreditni, zavarovalni, najemni, zakupni, delovršni in drugi pravni posli med živimi.
Dve točki izpodbijane odločbe sta bili v pritožbenem postopku sicer odpravljeni in nadomeščeni z novima točkama, ker prvostopni organ ob odreditvi odstranitve "črne gradnje" ni odredil še vzpostavitve zemljišča v prejšnje stanje, ob ugotovitvi, da pritožnik ni edini zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine pa so bile nekatere prepovedi iz 158. člena ZGO-1 celo nezakonite saj so omejevale solastnika nepremičnine v izvrševanju njegovih pravic.
Po ugotovitvi pritožbenega organa pred koncem leta 1967 obravnavani objekt ni obstajal, kar pomeni, da objekt po zakonu nima uporabnega dovoljenja. Med strankama v postopku ni bilo sporno, da za objekt niti tožnik (njegov sedanji lastnik) niti njegov pravni prednik nista pridobila gradbenega dovoljenja, čeprav bi ga za postavitev objekta po (prej) veljavnih predpisih morala pridobiti. Obveznost pridobiti gradbeno dovoljenje je obstajala tako v času inšpekcijskega pregleda ter po določbah Zakona o graditvi objektov iz leta 1973 in poznejšega Zakona o graditvi objektov (ZGO) tudi v času gradnje.
Glede trditve tožnika, da je bil obravnavani objekt zgrajen pred koncem leta 1967, je sodišče pojasnilo, da je trditev potrebno v postopku tudi z verjetnostjo dokazati, in sicer z vsemi dokaznimi sredstvi, ki so po Zakonu o splošnem upravnem postopku na voljo. Tožnik je v ta namen v pritožbenem postopku predložil listine in trditev dokazoval tudi z izjavami sosedov, vendar mu trditve ni uspelo dokazati vsaj s stopnjo verjetnosti, zato je bilo ugotovljeno, da tožba ni utemeljena.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
