Evropska direktiva o storitvah uvaja določbe, s katerimi naj bi se olajšalo uveljavljanje svobode ustanavljanja in prostega pretoka storitev. Čeprav je direktivo kot krovni predpis v notranji pravni red prenesel že Zakon o storitvah na notranjem trgu (ZSNT), so se morali ustrezno spremeniti tudi področni predpisi. Največjih sprememb je bil tako zakon o nepremičninskem posredovanju deležen prav zaradi prilagoditve navedeni direktivi zaradi pravne ureditve ustanavljanja ponudnikov storitev in prostega čezmejnega opravljanja storitev. Poleg direktive o storitvah pa zakon v notranji pravni red prenaša še direktivo o priznavanju poklicnih kvalifikacij (1. člen ZNPosr).
ZNPosr določa pogoje za opravljanje nepremičninskega posredovanja, ki ga lahko opravljajo nepremičninske družbe in nepremičninski posredniki. Pojma nepremičninske družbe oz. posrednika se z novelo nista spremenila, zato pa so spremenjeni pogoji za opravljanje dejavnosti: odpravljena je obveznost nepremičninske družbe, da ima zagotovljene ustrezne, ločene prostore za individualne razgovore s strankami, na novo pa so določeni pogoji za poslovanje nepremičninske družbe s sedežem zunaj Slovenije. Zaradi delovanja tujih nepremičninskih družb v Sloveniji so bili spremenjeni tudi nekateri naslednji členi, kot npr. odgovornost tuje družbe za škodo in zavarovanje odgovornosti (6. člen).
Provizija za posredovanje lahko še vedno znaša največ 4% pogodbene cene, vendar ta omejitev ne velja, če je pogodbena vrednost nepremičnine manjša od 10.000 evrov (5. člen). Ker iz dosedanje prakse glede delitve provizije izhaja, da ni bilo vedno jasno, kdo plača provizijo, novela natančno določa, da se lahko plačilo za posredovanje zaračuna le naročitelju na podlagi pogodbe o posredovanju, medtem ko se znesek provizije razdeli le v primeru, če je tako dogovorjeno med strankama pogodbe (npr. v prodajni, najemni, zakupni ali drugi pogodbi).
V 2. poglavju zakona so urejeni pogoji za delovanje nepremičninskega posrednika. Zaradi boljše preglednosti novi 7. člen ureja pogoje za pridobitev statusa nepremičninskega posrednika za državljana RS, medtem ko novi 7.a člen določa pogoje za tujega ponudnika storitev. Posebej so tudi urejeni pogoji za tujce, ki občasno opravljajo nepremičninsko posredovanje (7.b člen) ter način vodenja imenika nepremičninskih posrednikov (7.c člen). O zavrnitvi vpisa v imenik, odvzemu statusa in priznanju poklicne kvalifikacije osebam iz drugih držav odloča ministrstvo v upravnem postopku, zoper njegovo odločbo pa je dovoljena pritožba na upravno sodišče (11. člen).
V izogib podvajanjem je bilo črtano 4. poglavje zakona, in sicer določbe o javnih evidencah, saj morajo nepremičninske družbe že skladno z Zakonom o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) pošiljati podatke v evidenco trga nepremičnin za vsak sklenjen posel z nepremičnino.
V okviru prekrškovnih določb novela ni prinesla opredelitve novih dejanj, ki bi štele za prekrške, temveč je prišlo zgolj do spremembe zneskov v evre, urejeno pa je bilo tudi sklicevanje na ustrezne zakonske določbe.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
