Pravico do pokojnine imajo državljani Republike Slovenije zagotovljeno pod pogoji, določenimi z zakonom, v skladu s prvim odstavkom 50. člena Ustave Republike Slovenije (URS), pravica do zasebne lastnine iz 33. člena URS pa je zagotovljena ne glede na državljanstvo. V obseg varstva, ki ga zagotavlja 33. člen URS, sodi tudi pravica do izbire pokojnine, ki jo bo upravičenec užival, če izpolni pogoje za pridobitev pravice do dveh ali več pokojnin, saj ima ta pravica premoženjski izraz.
Zaradi odrekanja pravice do pokojnine v sodbi sodišča druge stopnje z utemeljitvijo, da je bila z uveljavitvijo pokojnine pri tujem nosilcu zavarovanja izčrpana pravica do izbire po 177. členu ZPIZ-1 je bilo ugodeno reviziji v zadevi VIII Ips 296/2009. Odločitev drugostopenjskega sodišča je namreč nasprotovala ustavnim določbam o pravici do socialne varnosti in pravici do zasebne lastnine.
V zadevi je že invalidska komisija prve stopnje podala mnenje, da je pri tožniku podana I. kategorija invalidnosti vendar je bila zahteva za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja zavrnjena, ker je bila tožniku z odločbo tujega nosilca zavarovanja že priznana pravica do invalidske pokojnine, to pa naj bi v skladu z določbo 177. člena ZPIZ-1 preprečevalo priznanje invalidske pokojnine tudi v RS. Pri tujem nosilcu zavarovanja je tožnik sicer pridobil pravico le do sorazmernega dela invalidske pokojnine. Pred sodiščem prve stopnje je tožnik odločitvi nasprotoval in dosegel odpravo odločbe in priznanje pravice do invalidske pokojnine. Po pritožbi tožene stranke je drugostopenjsko sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, 177. člen ZPIZ-1 pa tolmačilo tako, da zavarovanec, ki je uveljavil pravico do pokojnine v kateri od republik nekdanje SFRJ, nima več te izbirne pravice.
Vrhovno sodišče RS je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava, reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje spremenilo tako, da je pritožbo tožene stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.
Nekaj starejših sodb Vrhovnega sodišča RS ter v zvezi s tem tudi sodb Višjega delovnega in socialnega sodišča je že bilo razveljavljenih s strani Ustavnega sodišča RS, saj je bila sporna določbo tolmačena tako, kot jo je tolmačilo sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi. Tako je bila sodba Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 213/2004 razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča RS Up-360/05-39, ki pa se je nanašala le na državljana RS. Že v odločbi Up-770/06-18 je Ustavno sodišče RS poudarilo, da 33. člen URS velja tudi za osebe, ki niso državljani RS in takrat razveljavilo sodbo Vrhovnega sodišča RS VIII Ips 248/2005, kasneje pa tudi VIII Ips 309/2006 z odločitvijo Up-1419/08-13.
V navedenih odločbah je Ustavno sodišče RS s sklicevanjem na 50. in 33. člen URS obrazložilo, da ima zavarovanec po pravilni razlagi določbe 177. člena ZPIZ-1 in ob upoštevanju določb zakona glede izpolnjevanja pogojev za pridobitev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja pravico do priznanja pokojnine tudi v primeru, če mu je bila v drugi državi iz področja bivše Jugoslavije že priznana pravica do pokojnine, ob upoštevanju v RS dopolnjene pokojninske dobe.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
