Spremenjeni 4. člen ZIntPK avtonomno ureja pojem uradnih oseb, ki so bile do uveljavitve ZIntPK-B opredeljene kot tiste, ki so kot takšne določene v Kazenskem zakoniku (99. člen KZ-1). Po novem gre za funkcionarje, uradnike na položaju in druge javne uslužbence, poslovodne osebe in člane organov upravljanja, vodenja in nadzora v subjektih javnega sektorja. Preciznejša je tudi določitev oseb, odgovornih za javna naročila, saj je v praksi povzročala precej težav, komisija pa je prejemala podatke o premoženju tudi s strani državljanov, ki sploh niso zavezanci po dosedanji določbi zakona. Pojem lobista oz. lobistke je sedaj mednarodno primerljiva definicija, vpisan mora biti v register lobistov ali opravljati dejanja lobiranja in biti zaposlen v interesni organizaciji, za katero lobira oziroma biti zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik te interesne organizacije.
V skladu s spremenjenim 13. členom ZIntPK, ki določa pristojnosti komisije ob sumu korupcije ali drugih kršitev, komisija lahko uvede postopek zaradi suma korupcije, kršitve predpisov o nasprotju interesov, omejitvi poslovanja ali o lobiranju ali zaradi ocene in odprave posamičnih ali sistemskih korupcijskih tveganj ali kršitev etike in integritete javnega sektorja:
-na lastno pobudo,
-na podlagi prijave pravne ali fizične osebe ali
-na zahtevo državnega zbora, vlade, računskega sodišča, varuha človekovih pravic, državne revizijske komisije, informacijskega pooblaščenca, Banke Slovenije in drugih samostojnih državnih organov ali javnopravne institucije s področja finančnega poslovanja, vrednostnih papirjev, varstva konkurence in preprečevanja pranja denarja, sodnega sveta, državno-tožilskega sveta, državnega tožilstva in sodišča, (zadnjih dveh le, če ne gre za dejanja, ki sta jih pristojna preganjati oziroma odločati o njih v okviru svojih zakonskih pristojnosti).
V primeru, ko je ugotovljeno hujše koruptivno ravnanje funkcionarja, uradnika na položaju ali poslovodne osebe, komisija pošlje organu, ki je pristojen za imenovanje in razrešitev obravnavanega posameznika predlog za razrešitev in o tem obvesti javnost. O predlogu za razrešitev se je pristojni organ dolžan izreči v roku 30 dni (10. odstavek 13. člena ZIntPK). Nov, 13.a člen ZIntPK omogoča komisiji dajanje pobud za izvedbo nadzora oziroma za uvedbo disciplinskega postopka.
Z novim petim odstavkom 14. člena ZIntPK se odpravljajo težave, ki so se pojavile v praksi v zvezi z obvezno vključitvijo protikorupcijske klavzule v pogodbe v mednarodnem poslovanju in ko je šlo po vsebini za pogodbe, ki se sklepajo npr. v finančnem oz. bančnem sektorju. Nova ureditev v določenih primerih dopušča sklenitev pogodbe tudi brez vključene protikorupcijske klavzule, in sicer pod pogojem, da to predhodno odobri komisija, dovoljenje pa se javno objavi na spletni strani komisije (s tem se zagotavlja poenotena praksa komisije pri izdajanju teh dovoljenj in transparentnost odločanja komisije). Pomembna je tudi dopolnitev 14. člena ZIntPK z novim šestim odstavkom, ki zahteva obvezno pridobitev podatkov o lastništvu ponudnika, o morebitnem tihem družbeništvu in povezanih družbah. Če ponudnik posreduje lažno izjavo, ima to za posledico ničnost pogodbe.
V primerjavi s prejšnjim besedilom 16. člena ZIntPK sedaj komisija sama določi rok (prej določen 15 dnevni), v katerem državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil ter druge pravne osebe javnega in zasebnega prava komisiji na njeno obrazloženo zahtevo brezplačno posredujejo potrebne podatke. Pri subjektu javnega sektorja ima komisija pri izvajanju svojih pristojnosti ne glede na določbe drugih zakonov in ne glede na obliko podatkov ali vrsto oziroma stopnjo tajnosti pravico vpogleda v podatke in dokumente, s katerimi razpolaga ta subjekt in pravico zahtevati njihov izpis ali kopijo. Za uradne osebe in predstojnike oziroma odgovorne osebe v organizacijah, ki jim je podeljeno javno pooblastilo je podaljšana dolžnost udeležbe na seji komisije in osebnega odgovarjanja na vprašanja komisije na dve leti po prenehanju statusa, ki so ga imele v času dogodka oziroma ravnanja, ki ga obravnava komisija. Ne glede na to določbo oseba ni dolžna odgovarjati na vprašanja, če bi z odgovorom sebe ali svojega družinskega člana spravila v znatno premoženjsko škodo ali v kazenski pregon.
Komisija lahko pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti pridobi zunanje strokovno mnenje (16.a člen ZIntPK), na podlagi pisnega sporazuma komisije s predstojniki državnih organov pa lahko za največ dve leti opravljajo naloge tudi javni uslužbenci iz drugih državnih organov (16.b člen ZIntPK).
Z 8. členom ZIntPK-B, ki dodaja drugi odstavek 20. členu zakona, je okrepljena transparentnost delovanja komisije, saj mora le-ta najmanj vsake tri leta izvesti notranjo revizijo poslovanja na področju porabe materialno-finančnih sredstev in kadrovskih zadev s strani zunanjega revizijskega organa. Revizijsko poročilo pošlje komisija v seznanitev predsedniku republike in državnemu zboru.
Na podlagi tretjega odstavka 26. člena ZIntPK lahko komisija uvede postopek ocene nezdružljivosti funkcije ter funkcionarju z odločbo prepove opravljati dodatno dejavnost ali pa mu postavi pogoje in omejitve, ki jih mora spoštovati pri opravljanju te dejavnosti.
Prejšnja ureditev 41. člena ZIntPK je osebe, odgovorne za javna naročila, postavljala v precej slabši položaj od ostalih zavezancev, ki so bili dolžni sporočiti podatke o premoženjskem stanju ob nastopu in prenehanju funkcije, vmes pa le spremembe. 30 dnevni rok, v katerem je bilo potrebno poročati o premoženjskem stanju oseb, odgovornih za javna naročila, po vsakem zaključenem javnem naročilu, ni prispeval k preventivi in je povzročal nesorazmerno administrativno breme v primerjavi z zasledovanim ciljem. Sprememba je to neenakost odpravila z vzpostavitvijo dolžnosti poročanja o premoženjskem stanju 1x letno za te osebe, in sicer le, če so v preteklem koledarskem letu sodelovale vsaj v enem postopku javnega naročanja (primerjava 41. člena ZIntPK pred in po spremembi). Skladno s 46. členom ZIntPK ni več predvidena javnost podatkov za omenjene osebe.
Spremembe ustrezno in jasno razmejujejo tudi profesionalno lobiranje od strokovnega lobiranja zaposlenih za interesno organizacijo, v kateri so zaposleni. S konkretnejšimi določbami je to področje urejeno tako, da se dostop do oblasti ne onemogoča nikomur, je pa vsak tak dostop, ki ima naravo lobiranja, potrebno evidentirati po enakem postopku, ne glede na to, ali lobira registriran ali neregistriran lobist. Dopolnitve natančneje urejajo tudi nadzor nad lobiranjem, izjeme lobiranja pa so določene v novem 56.a členu ZIntPK.
Novela podaljšuje rok za izdelavo in sprejetje načrtov integritet še za 1 leto od uveljavitve zakona (29. člen ZIntPK-B), s prilagoditvijo koncepta in zakonskega roka glede načrtov integritete tako omogoča pripravo realnih načrtov integritete postopoma za posamezne institucije glede na njihovo izpostavljenost korupcijskim tveganjem.
1.1.2013 začne veljati določba, da se za dokumente, dosjeje, evidence in drugo dokumentarno gradivo iz postopka, ki ga komisija izvaja v zvezi s prijavo suma korupcije, do zaključka postopka pred komisijo ne uporabljajo določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
