Nov tip podjetja – so.p.

Primarni motiv delovanja socialnega podjetja ni dobiček, temveč izvajanje družbeno koristnih dejavnosti in zaposlovanje težko zaposljivih oseb. Kot je zapisal Nobelov nagrajenec za mir (2006) Muhammmad Yunus v knjigi »Socialno podjetništvo za svet brez revščine« je socialno podjetje nova oblika gospodarske dejavnosti, ki sledi drugim ciljem, kot je maksimiranje dobička. Gre namreč za podjetje, ki se v celoti posveča razreševanju družbenih in okoljskih problemov. Pri tem socialno podjetje ni dobrodelna organizacija, ampak podjetje, ki mora ustvarjati in prodajati svoje izdelke in storitve na trgu, pokrivati vse lastne stroške in hkrati dosegati postavljeni družbeno koristni cilj.

V skladu s 4. členom ZSocP se v socialno podjetništvo lahko vključujejo nepridobitne pravne osebe, ki izpolnjujejo načela:

• Avtonomne pobude - so ustanovljene na podlagi prostovoljne odločitve ustanoviteljev;
• Nepridobitni namen ustanovitve - namen ustanovitve ni izključno pridobivanje dobička ;
• Opravljanje dejavnosti v javnem interesu - ustanovljene pretežno z namenom trajnega opravljanja dejavnosti socialnega podjetništva ali drugih dejavnosti z namenom zaposlovanja najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela;
• Prostovoljnost delovanja - člani v njih delujejo prostovoljno;
• Neodvisnost - pri upravljanju so samostojne;
• Tržna naravnanost - s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu pretežno poslujejo po tržnih zakonitostih;
• Vključevanje prostovoljskega dela - praviloma vključujejo prostovoljsko delo;
• Enakopravnost članstva - posamezni ustanovitelji ali lastniki pri odločanju nimajo prevladujočega vpliva, odločitve sprejemajo vsi člani po načelu en član - en glas, neodvisno od deleža vloženega kapitala;
• Sodelovanje deležnikov pri upravljanju - v odločanje vključujejo tudi deležnike;
• Neprofitnost delovanja - premoženje, dobiček in presežke prihodkov nad odhodki uporabljajo za namene socialnega podjetništva in druge nepridobitne namene, delitev dobička ali presežkov prihodkov pa ni dopustna ali je omejena;
• Preglednost poslovanja - zagotavljajo preglednost finančnega poslovanja in notranje nadzorstvo nad materialnim in finančnim poslovanjem;
• Javno koristno delovanje - trajno delujejo v korist svojih članov, uporabnikov in širše skupnosti.

ZSocP določa nabor dejavnosti v katerih se lahko izvaja socialno podjetništvo, vendar pa je naveden seznam le okviren in se lahko razširi tudi na druge dejavnosti, če delovanje  podjetja temelji na osnovnem namenu socialnega podjetništva t.j. zaposlovanje najbolj ranljivih oseb.

Nepridobitna pravna oseba lahko posluje kot socialno podjetje, če pridobi status socialnega podjetja z vpisom v register, ki ga vodi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Za pridobitev statusa mora vlogi za priložiti:

• akt o ustanovitvi oziroma temeljni akt socialnega podjetja, ki mora opredeljevati nepridobitni namen ustanovitve pravne osebe in način uresničevanja drugih načel, kot je opredelitev odgovornih oseb, nadzornih organov, vključenost deležnikov v poslovanje, način zaposlovanja in (ne)vključevanje prostovoljcev ter opredeliti način vodenja poslovnih knjig, razpolaganja s premoženjem in porabe presežkov, kot tudi določiti pogoje statusnega preoblikovanja socialnega podjetja in razpolaganje s premoženjem socialnega podjetja v primeru prenehanja.
• sklep ustanoviteljev ali pristojnega organa nepridobitne pravne osebe, da namerava poslovati kot socialno podjetje.

Pri tem ZSocP omogoča prenos dela obstoječe dejavnosti pravne osebe na novoustanovljeno socialno podjetje le v primeru, da v novem podjetju odpre nova delovna mesta za svoje presežne delavce. Socialnega podjetja ne morejo ustanoviti politične stranke, invalidska podjeta pa le v primeru, da niso v postopku prisilne poravnave ali stečaju in imajo poravnane vse dospele davčne obveznosti in prispevke za socialno varnost delavcev.

Temeljni motiv delovanja socialnega podjetja je njegova neprofitnost. Delitev dobička in presežkov prihodkov oziroma premoženja načeloma ni dovoljena, razen v primeru, da podjetje v svojem internem aktu opredeli, da bo delilo do zakonsko dovoljen delež dobička ali presežka prihodkov, če niso iz naslova neporabljenih javnih sredstev. Osnovni pogoj delitve je delitev delavcem, ki mora biti izvedena hkrati z delitvijo članom in upravi v skupnem deležu, ki ne sme presegati 20 odstotkov vsega ustvarjenega dobička ali presežka prihodka v določenem letu, pri čemer je v predlogu potrebno upoštevati tudi zakonsko opredeljeno posredno delitev dobička, ko je:

• izplačevanje nagrad odgovornim osebam, članom uprave ali drugih organov ali delavcem;
• izplačevanje plač v višini, ki za več kot za 30 odstotkov presega izhodiščne plače za posamezni tarifni razred, določene s kolektivnimi pogodbami za posamezne dejavnosti razen, če ta znesek ne dosega minimalne plače ali če socialno podjetje izkaže potrebe po specifičnih poklicih;
• izplačevanje povračil stroškov, ki presegajo zneske, določene z Uredbo o davčni obravnavi povračil stroškov v zvezi z delom

Nepridobitna pravna oseba, ki pridobi status socialnega podjetja ima oznako so.p. S pridobitvijo statusa lahko podjetje začne z opravljanjem dejavnosti ter dosledno upoštevati pravila poročanja:

-          dokazila o pričetku opravljanja dejavnosti mora predložiti pristojnemu ministrstvu v roku enega leta od pridobitve statusa.

-          do 31. marca tekočega leta mora ministrstvu poročati o morebitnem nedoseganju predpisanega obsega prihodkov od dejavnosti socialnega podjetništva v preteklem poslovnem letu z opisom razlogom in programom prestrukturiranja.

-          v roku treh mesecev mora poročati o nedoseganju predpisanega števila ali strukture delavcev z razlogi in načrtom potrebnega števila delavcev.

-          o porabi javnih sredstev, pridobljenih iz spodbud oziroma sredstev iz naslova oprostitev, olajšav namenjenih socialnim podjetjem v skladu s podzakonskimi predpisi.

Z ZSocP so v slovenskem prostoru postavljeni temelji oblikovanja regionalne politike in politike spodbud zaposlovanja na tem nivoju, ki na tem področju zaostaja za ostalo Evropo, v kateri socialna podjetja predstavljajo kar 10 odstotkov vseh podjetij in zaposlujejo sedem odstotkov delovne sile.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.