Predhodna novela Zakona o sodiščih (ZS-I) je določila ustanovitev posebnega specializiranega oddelka za sojenje v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala z namenom, da se sojenje v teh zadevah, ki terjajo posebno usposobljenost in izkušenost, koncentrira. Glede na 37. člen ZS-I naj bi specializiran oddelek začel z delom po dodelitvi vsaj petih sodnikov, vendar je po več pozivih in le nekaj prijavah sodni svet izmed prijavljenih kandidatov izbral komaj dva. Zaradi močno povečanega števila tovrstnih kaznivih dejanj 2. člen ZS-J nadgrajuje koncept organiziranja sodišč oziroma specializiranih oddelkov ter krepitev institucionalne kapacitete sodišč za sojenje v teh zadevah. Namesto enega se organizirajo štirje specializirani oddelki pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč (primerjava 40.a člena pred in po spremembi), po novem pa je določena možnost oprave glavnih obravnav in narokov tudi izven sedeža sedežnega okrožnega sodišča.
Spremenjeni 40.c člen ZS določa, da okrajnim sodnikom, razporejenim ali dodeljenim v specializirani oddelek, pripada za čas, v katerem rešujejo zadeve iz pristojnosti specializiranega oddelka, plača višjega sodnika, okrajnim sodnikom svetnikom plača višjega sodnika svetnika, okrožnim sodnikom plača vrhovnega sodnika, okrožnim sodnikom svetnikom in višjim sodnikom pa plača vrhovnega sodnika svetnika.
Zaradi neutemeljenih izmikanj izvedencev je sprememba prvega odstavka 89. člena ZS uvedla nov razrešitveni razlog, in sicer je sodni izvedenec razrešen tudi, če dvakrat neupravičeno zavrne zahtevo sodišča, da poda izvid, mnenje, cenitev, tolmačenje oz. prevod. Sprememba 90. člena ZS sledi določbi Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da je izvedenec dolžan dati svoj izvid in mnenje (246. člen ZPP), kot tudi določbi Zakona o kazenskem postopku (ZKP), ki določa povabljenemu izvedencu dolžnost odziva vabilu in podati svoj izvid in mnenje (250. člen ZKP). Niti ZPP, niti ZKP pa ne določata sankcije zniževanja nagrade v primeru zamud pri pripravi izvidov in mnenj, kot je določena v dodanem drugem odstavku predmetnega člena.
Nov tretji odstavek 103. člena ZS ureja izključno krajevno pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani za odločanje v zadevah sodnega varstva v postopkih javnega naročanja, saj Predlog zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja v tretji alinei 2. člena odkazuje na ureditev izključne pristojnosti v zakonu, ki ureja sodišča. Pristojnost po načelu ustalitve pa je določena v novem 103.a členu ZS, po katerem ostane okrožno sodišče iz četrtega odstavka 103. člena stvarno in krajevno pristojno za obravnavanje ne glede na morebitno kasnejšo spremembo pristojnosti državnega tožilstva, dejanske podlage ali pravne opredelitve prejete zadeve.
Ker trenutno sodišča ne izpolnjujejo pogoja zasedenosti ustreznega oziroma potrebnega števila samostojnih sodniških pomočnikov in višjih sodniških pomočnikov je prehodna določba 30. člena ZS-J v ta okvir vključila tudi sodne referente na delovnem mestu višjega pravosodnega sodelavca, sodniškim pomočnikom z dolgoletno prakso pa dopušča vodenje postopkov in odločanje, če so v predmetnih zadevah do uveljavitve ZS-I opravljali primerljivo delo najmanj deset let. Prav tako 33. člen ZS-J ohranja pravico dodelitve, ki prične teči z dnem začetka dela tega specializiranega oddelka, sodnikom, ki jih je sodni svet po dosedanjih določbah zakona izbral za dodelitev v specializirani oddelek.
Določbe o dodelitvi sodnikov v specializirani oddelek zakona se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona, ki ureja dodelitev sodnikov v specializirane oddelke za sojenje v navedenih zadevah, to je ZSS-J. Temeljni razlog novele ZSS-J je torej ureditev v zvezi z določbami vezanimi na specializirane oddelke v skladu z novelo ZS-J, in sicer določitev načina dodelitve sodnikov v specializirane oddelke sodišč, opredelitev kriterijev za sodnikovo dodelitev in njegov položaj v zvezi z delom ter natančna opredelitev razlogov in stanj, v katerih je predvideno skrajšanje dobe trajanja dodelitve oziroma njenega predčasnega prenehanja.
Hkrati se z ZSS-J dopolnjuje kriterij za oceno sodniške službe, katerega namen je spodbujanje sodnikov, da v različnih oblikah sodelujejo pri pripravi predpisov in izboljšanju normativnih ureditev. Ker dosedanja sestava ocene sodniške službe ni bila dovolj široko zajeta, čeprav navajana zgolj primeroma, je spremenjena 7. točka 29. člena ZSS. Pri oceni sodniške službe je potrebno ustrezno ovrednotiti in upoštevati sodelovanje sodnikov ter tudi delo pri opravljanju drugih zahtevnejših strokovnih nalog, npr. članstvo v implementacijskih skupinah, podajanje predlogov in mnenj.
Novi 69.a, 69.b in 69.c členi so dodani zaradi nadgradnje koncepta ureditve organiziranja specializiranih oddelkov sodišč po ZS-J. Določba 69.a člena ZSS, da predsedniki sodišč podajo predloge za objavo pozivov za dodelitev sodnikov v enem mesecu po spremembi določitve števila sodnikov v specializiranih oddelkih se nanaša na spremembo števila mest, ki jih za razporejene in dodeljene sodnike določi sodni svet v skladu z ZS-J.
Dodelitev za polni ali del polnega delovnega časa bo po novem 69.b členu ZSS trajala krajši delovni čas kot je bilo to predvideno v ZS-I, in sicer namesto štirih, do dve leti, z možnostjo enkratne ali večkratne ponovitve pa le s soglasjem dodeljenega sodnika. Za razliko od dosedanje ureditve v 40.a členu ZS, po kateri se je upošteval tudi kriterij pravnomočne ocene sodniške službe o izpolnjevanju pogojev za hitrejše ali izjemno napredovanje, ki za okrožne in višje sodnike ne sme biti starejša od šestih mesecev ter aktivno znanje vsaj enega svetovnega jezika, pa so prenovljeni ti ostri pogoji in na prvo mesto postavljeni kriterij posebne usposobljenosti, izkušenosti in učinkovitosti sodnika.
Z besedilom novega 70.a člena ZSS se v zakon prenašajo določbe veljavnega ZS v zvezi s prenehanjem dodelitve pred iztekom časa, na novo pa je urejeno, da se lahko dodeljenemu sodniku trajanje dodelitve tudi skrajša na dobo, krajšo od dobe, za katero je bil sodnik dodeljen. Za razliko od dosedanje ureditve v ZS, po kateri o prenehanju dodelitve odloča sodni svet, ZSS-J določa, da o prenehanju razlogov ali spremembi okoliščin, zaradi katerih je bila izvedena dodelitev, poda predlog predstojnik organa, ki mu je bil sodnik dodeljen, o skrajšanju trajanja dodelitve oziroma predčasnem prenehanju pa odloča sodni svet.
Neenakopravnost položaja, v katerega je bil postavljen dodeljeni sodnik po prejšnji ureditvi zaradi mirovanja pravic iz napredovanja, ki so se udejanjile po izteku dodelitve, je odpravljena, dodeljenemu sodniku se tako napredovanje po novem upošteva že za čas njegove dodelitve (primerjava 71.c člena pred in po spremembi).
Določbe ZSS-J se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve zakona, ki ureja ustanovitev specializiranih oddelkov za sojenje v navedenih zadevah, to je novele ZS.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
