V 3. člen ZZDT-1 sta dodani direktivi, ki sta delno preneseni v besedilo zakona, in sicer Direktiva o minimalnih standardih glede sankcij in ukrepov zoper delodajalce nezakonito prebivajočih državljanov tretjih držav in Direktiva o pogojih za vstop in prebivanje državljanov tretjih držav za namene visokokvalificirane zaposlitve. V skladu s slednjo ZZDT-1 ureja izdajo soglasja k modri karti EU v primeru visokokvalificirane zaposlitve. Z modro karto EU se prvič uvaja enotni postopek in enotno dovoljenje za prebivanje in zaposlitev tujca v Sloveniji. Zavod RS za zaposlovanje bo na zahtevo upravne enote izdal soglasje k modri karti EU, modro karto EU pa izda upravna enota (31. člen ZZDT-1).
Dodane so tudi tri nove kategorije tujcev (15., 16. in 17. točka drugega odstavka 5. člena ZZDT-1), ki imajo prost dostop na slovenski trg dela že na podlagi svojega statusa in delovnega dovoljenja ne potrebujejo oz. se zanje zakon ne uporablja. Gre za tujce, ki so poklicni športniki ali zasebni športni delavci in so v RS sklenili pogodbo o sodelovanju s slovenskim klubom ali športno organizacijo s sedežem v RS in so vpisani v razvid poklicnih športnikov ali v zasebnih športnih delavcev, v času treh mesecev od dneva prvega vstopa v RS (16. točka) in tujce, ki na območju RS spremljajo oziroma vodijo goste ali skupine gostov iz tujine in so turistični vodniki ali turistični spremljevalci ali gorski vodniki (17 točka).
15. točka, ki določa, da gre za tujce, ki v RS prebivajo v skladu z zakonom in opravljajo dela ki se ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno ter tujce, ki opravljajo malo delo v skladu z zakonom, ki ureja malo delo, in že prebivajo v RS, naj bi se v delu, ki se nanaša na malo delo, začela uporabljati z dnem začetka uporabe zakona, ki ureja malo delo (89. člen ZZDT-1). Očitek, da tako prejudiciranje sprejema zakona pravno ni pravilno oziroma dopustno, je zakonodajalec v postopku sprejemanja zavrnil z obrazložitvijo, da bi bilo v primeru črtanja predlagane določbe potrebno ob potrditvi Zakona o malem delu, takoj po sprejemu ZZDT-1, le-tega ponovno dopolnjevati, saj delo tujcev v okviru malega dela ne bi bilo urejeno in omogočeno. V nasprotnem primeru bo ta določba ostala le mrtva črka na papirju, ki bi jo lahko hitro in enostavno odpravili.
ZZDT-1 v 13. členu določa, da so delodajalci, ki zaposlujejo tujce ali za katere tujci opravljajo delo in ki zagotavljajo nastanitev tem tujcem v RS, dolžni zagotoviti minimalne bivanjske in higienske standarde, ki jih določijo pristojna ministrstva. Z navedeno določbo je vzpostavljena pravna podlaga za sprejetje podzakonskega predpisa, ki bo uredil področje nastanitev delavcev migrantov.
Za okrepitev zaščite pravic tujcev je v določbah šestega odstavka 21. člena, 2. točki prvega odstavka 22. člena, 6. točki drugega odstavka 27. člena in 2. točki drugega odstavka 34. člena v primerjavi z dosedanjo ureditvijo dodan pogoj da ima tujec, delodajalec ali zastopnik tujca poravnane vse davke in prispevke. Določbe, ki delodajalca zavezujejo k plačevanju davkov in prispevkov, jim s tem pogojujejo izdajo delovnih dovoljenj, grozijo z razveljavitvijo dovoljenj, prepovedjo izdaje novih delovnih dovoljenj in podaljšanj že izdanih dovoljenj ter določajo kazenske sankcije, se prepletajo skozi celoten zakon.
Lažji so tudi pogoji za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja z veljavnostjo treh let. Po 10.b členu ZZDT je tako dovoljenje med drugim lahko pridobil tujec z najmanj poklicno izobrazbo, ki je bil zadnji dve leti pred vložitvijo vloge neprekinjeno zaposlen pri istem delodajalcu ali njegovem pravnem predniku, zaradi česar je v praksi večkrat prihajalo do različnih razumevanj, težav in zlorab. Po 22. členu ZZDT-1 osebno delovno dovoljenje za tri leta lahko pridobi tujec z najmanj poklicno izobrazbo ali pridobljeno poklicno kvalifikacijo v RS že po najmanj 20-mesečni neprekinjeni zaposlitvi pri katerem koli delodajalcu, kar bo preverjal Zavod RS za zaposlovanje po uradni dolžnosti glede na prijavo tujca v socialno zavarovanje. Enako velja tudi za dnevnega delovnega migranta. Tako so tujci v bistveno boljšem oziroma neodvisnem položaju nasproti delodajalcem kot do sedaj, saj niso več vezani na zaposlitev pri enem delodajalcu.
Zavod RS za zaposlovanje po novem tudi pri podaljšanju dovoljenja za zaposlitev (28. člen ZZDT-1), in ne le pri izdaji novih dovoljenj za zaposlitev, preverja, ali je delodajalec v zadnjih šestih mesecih pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine ter poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. Sprememba po eni strani tujcem prinaša večjo zaščito in varnost, po drugi strani pa pomeni zaostritev pogojev.
Že po sedaj veljavni ureditvi se je tujec z najmanj visokošolsko izobrazbo izjemoma lahko zaposlil pri dveh ali več delodajalcih, vendar šele po šestmesečni zaposlitvi pri prvem delodajalcu. 30. člen ZZDT-1 je skrajšal ta čas tako, da je takšna zaposlitev mogoča že po enomesečni zaposlitvi pri prvem delodajalcu
33. člen ZZDT-1 določa, da se lahko izda dovoljenje za delo za sezonsko delo tujcev le za opravljanje dela ali zaposlitve v kmetijstvu ali gozdarstvu. Tako je v primerjavi s prejšnjo ureditvijo ukinjeno sezonsko delo v gostinstvu in turizmu ter sezonsko delo v gradbeništvu, ki je bilo do sedaj dovoljeno na podlagi 20.a in 21. člena ZZDT. Gre za ukrepe za zaščito slovenskega trga dela, ki so posledica poslabšanja stanja na trgu dela.
ZZDT-1 zaostruje tudi pogoje pri izdaji delovnih dovoljenj za delo za zastopnike gospodarskih družb, saj so tujci pridobivali tovrstna slovenska dovoljenja z namenom vstopa v schengensko območje in nelegalnega prebivanja in dela v drugih državah EU. Po drugem odstavku 34 člena pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik lahko pridobi dovoljenje za delo za zastopnika tujca, če:
- je registriran najmanj šest mesecev in za obdobje zadnjih šestih mesecev izkaže pozitivni poslovni izid v višini najmanj dveh minimalnih bruto plač, ali je registriran najmanj šest mesecev in je v zadnjih štirih mesecih investiral v povečanje opredmetenih osnovnih sredstev za opravljanje dejavnosti v višini več kot 10.000 evrov;
- je v vsakem od zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo vloge predlagal obračune davčnega odtegljaja za dohodke iz delovnega razmerja oziroma plačilne listine in poravnaval davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela in
- je zastopnik vpisan v ustreznem registru.
V skladu s tretjim odstavkom 34. člena pa lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki še nista registrirana več kot šest mesecev, pridobita dovoljenje za delo za zastopnika, če izpolnjujeta naslednje pogoje:
- v primeru, ko se določena dejavnost lahko opravlja le v poslovnem prostoru, izkaže lastništvo poslovnega prostora ali ustrezno najemno pogodbo, ali v primeru, ko poslovni prostor ni pogoj, izkaže lastništvo prostora ali ustrezno najemno pogodbo za prostor, kjer ima sedež;
- izkaže investicijo v Sloveniji v višini najmanj 30.000 evrov za zagon družbe in
- je zastopnik vpisan v ustreznem registru.
IX. poglavje ZZDT-1 ureja prenehanje veljavnosti in razveljavitev delovnih dovoljenj, v primerjavi s prejšnjo ureditvijo pa vsebuje novi zakon kar nekaj več kazenskih določb (členi od 66. do 83.).
Do uveljavitve podzakonskih aktov po ZZDT-1 je le-ta z 88. členom podaljšal uporabo Pravilniku o kriterijih za dodatno izobraževanje v gospodarski družbi, Pravilniku o delovnih dovoljenjih, prijavi in odjavi dela ter nadzoru nad zaposlovanjem in delom tujcev ter Navodilu za obdelavo in posredovanje podatkov o tujcih, ki se zaposlijo in delajo na ozemlju Republike Slovenije.
Pripravila: Vanja Novak
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
