Obvezni večstranski pobot

V skladu s 16. členom ZPrezP mora dolžnik prijaviti svojo denarno obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri upravljavcu sistema obveznega večstranskega pobota, to je pri Agenciji za javnopravne evidence in storitve (AJPES), ki je za dobo do konca leta 2012 imenovana za upravljalca sistema obveznega večstranskega pobota.

Opredeljevanje zamude plačila

V skladu z zakonskimi določili mora dolžnik prijaviti denarno obveznost v prvi krog večstranskega pobota, na prvi rok, ki sledi datumu nastanka zamude. Pri tem se datum nastanka zamude obravnava v skladu z določbami Obligacijskega zakonika (OZ), ki v 299. členu določa, da dolžnik pride v zamudo, ko ne izpolni svoje obveznosti v pogodbenem roku oz. če ta ni določen, ko ga upnik pozove k izpolnitvi obveznosti. Pri tem pa začne teči rok tudi z dnem:

• dogovorjenim za prejem blaga ali izvedbo storitve, če je dan prejema blaga ali storitve dogovorjen in je blago prejeto ali storitev opravljena pred dogovorjenim dnem ali na dogovorjeni dan, 
• prejema blaga ali izvedbo storitve, kadar je dan prejema blaga ali izvedbe storitve dogovorjen, vendar je blago prejeto ali storitev opravljena z zamudo, ali kadar dan prejema blaga ali izvedbe storitve ni dogovorjen, ne glede ali je bil račun izstavljen ali ne.

Glede na to, da ZPrezP določa pravične roke izpolnitve obveznosti v bodoče torej ne bi smelo biti več dilem, kdaj je dolžnik v zamudi. V skladu z 28. členom ZPrezP pa mora dolžnik v večstranski pobot prvič prijaviti svojo obveznost z izpolnitvijo katere je bil v zamudi že pred uveljavitvijo tega zakona t.j. pred 16. marcem 2011, ki ga bo AJPES izvedel 15. aprila.

Plačilni roki, ki so bili določeni v pogodbah, sklenjenih pred uveljavitvijo ZPreZP, ostanejo v veljavi, kot so bili dogovorjeni, tudi če so v nasprotju z določbami ZPreZP. Če ti niso bili dogovorjeni, pa veljajo roki, kot jih določa ZPrezP.

Kdo so zavezanci za večstranski pobot

Vskladu z obširnimi pojasnili, ki jih je pripravilo Ministrstvo za finance velja poudariti, da se ZPreZP uporablja:

• za trgovinske pogodbe v skladu z direktivo 2011/7/EU - torej če gre za pogodbe ko mora ena stranka dobaviti blago ali opraviti storitev, druga stranka pa izpolniti denarno obveznost, nikakor pa se ne uporablja za pogodbe finančne narave. Za pogodbe kupoprodajne narave se štejejo tudi gradbene pogodbe, pa tudi obveznosti iz odplačil leasinga. Pri tem je kot rok prevzema gradbenega dela potrebno upoštevati pravila, ki veljajo za dostavo blaga ali storitev, če je bil pregled ob prevzemu opravljen in ni bil posel zavrnjen, saj se sicer šteje, da je gradbena storitev izvedena.
• za vse pravne subjekte, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih določa ZPrezP – torej tudi tuje pravne subjekte, če izpolnjujejo pogoje ZPreZP in na njegovo uporabo napotuje Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) oz. če sta se stranki dogovorili, da se pri izvajanju pogodbenih obveznosti upošteva slovensko pravo.
• za vse subjekte, ki izvajajo pridobitno dejavnost -  sem sodijo tudi zasebniki, podjetniki, društva, ipd.

Dolžnik pa ni dolžan v obvezni večstranski pobot prijaviti denarne obveznosti:
- katere plačilo je zavarovano z instrumenti za zavarovanje plačil, razen denarnih obveznosti, ki izvirajo iz menic, za katere se v 18. členu ZPrezP zahteva prijava v večstranski pobot,
- v zvezi s katero poteka spor pri pristojnem sodišču ali v zvezi s katero poteka izvršilni postopek.

Poplačilo obveznosti v sistemu obveznega pobota ima enako naravo kot poplačilo obveznosti z gotovino. Tek izvršilnega postopka tudi pred uveljavitvijo ZPreZP ni preprečeval, da dolžnik dolga ne bi poravnal prostovoljno. Ker tek izvršilnega postopka torej ni ovira za plačilo dolga z gotovino, tudi ni ovira za prenehanje obveznosti v sistemu večstranskega pobota. Če je obveznost, ki je predmet izvršilnega postopka, poravnana v sistemu večstranskega pobota, bo dolžnik vložil ugovor v skladu s 55. členom Zakona o izvržbi in zavarovanju (ZIZ), enako kot bi ga vložil, če bi obveznost poravnal prostovoljno.

Prav tako bo dolžnik, ki mu ni uspelo v celoti pobotati obveznosti v večstranskem pobotu, preostanek dospele denarne obveznosti, poravnal na druge načine, vključno s ponovno prijavo denarne obveznosti v večstranski pobot pri AJPES.

V skladu s 17. členom ZPrezP dolžnik prijavi denarno obveznost do posameznega upnika. Prijava mora vsebovati:

• davčno številko upnika,
• datum in številko računa,
• datum nastanka zamude,
• znesek neporavnane denarne obveznosti po računu, in
• zaporedno številko prijave.

Pri prvih prijavah v prvih treh mesecih izvajanja zakona lahko dolžnik prijavi le skupno terjatev do posameznega upnika in v tem obsegu bo pripravljena tudi aplikacija za vprijavo v večastranski pobot. Vse omenjene podatke pa dolžnik vodi v svojih evidencah.

Prijava v prvi obvezni večstranki pobot

V zvezi s prijavo v večstranski pobot je AJPES na svoji spletni strani že objavil številna pojasnila in napotke vsem obveznikom.

V skladu s 4. členom predloga Pravil o izvajanju obveznega večstranskega pobota se mora dolžnik kot udeleženec pred prvo prijavo obveznosti v večstranski pobot prijaviti na spletno stran AJPES in se identificirati s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Prijavo lahko v imenu dolžnika vloži tudi njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščena oseba, ki jo dolžnik pooblasti za izvedbo postopkov večstranskega pobota, če je le-ta tudi identificirana s kvalificiranim digitalnim potrdilom. Dolžnik lahko torej za izvedbo teh aktivnosti pooblasti tudi davčnega svetovalca ali računovodski servis, ki za dolžnika opravlja druge sorodne storitve, kot je predložitev letnih poročil AJPES in podobno.

Dolžnik prijavo izvede prek spletne informacijske rešitve ePOBOT, v katero vstopa z uporabniškim geslom in kvalificiranim digitalnim potrdilom. Če pripravljena prijava v elektronski obliki nima napak, informacijski sistem dolžniku v njegovem elektronskem odložišču pusti obvestilo, da je bila prijava uspešno vložena v elektronsko odložišče AJPES in jo lahko elektronsko podpiše. Z elektronskim podpisom in zaključkom vnosa se prijava šteje za opravljeno.

AJPES je na svoji spletni strani objavil obsežna navodila in napotke kako pripraviti nastavitve na računalniku, pripraviti podatke, pridobiti digitalno potrdilo – skratka vse kar je potrebno, da se bo obvezni večstranski pobot izvedel uspešno. Pri tem AJPES posebej poziva uporabnike, da vse nastavitve opravijo pravočasno. Vsem uporabnikom, ki imajo večje število neporavnanih obveznosti pa AJPES priporoča, da si pripravijo izvoz podatkov v XML datoteko. To datoteko je mogoče hitro in enostavno uvoziti v spletno aplikacijo ePobot in uvožene podatke pred oddajo po potrebi tudi popravljati, brisati in dodajati.

Prijava mora biti opravljena do datuma in ure, ki jo AJPES določi kot rok za zaključek sprejemanja prijav v posamezni krog pobota. Do tega termina ima dolžnik tudi možnost, da že vnesene prijavljene obveznosti v večstranski pobot prekliče delno ali v celoti, kot tudi lahko v že vneseno prijavo doda nove obveznosti ter prijavo ponovno odda.

Po opravljenem posameznem krogu večstranskega pobota prejme dolžnik na elektronski način prek spletne strani AJPES:

1. potrdilo o prijavi obveznosti, sprejetih v večstranski pobot,

2. poročilo o rezultatih večstranskega pobota, v katerem so navedene vse pobotane obveznosti do posameznega upnika v skupnem znesku – kar je tudi podlaga za ureditev medsebojnih razmerij med upnikom in dolžnikom pri izkazovanju obveznosti in terjatev v poslovnih knjigah.

AJPES obvešča poslovne subjekte, ki že imajo sklenjeno pogodbo o izvajanju večstranskega pobota medsebojnih obveznosti in so oddali vlogo za oddajo prijav v prostovoljni pobot, da ne potrebujejo dodatnih pooblastil za uporabo storitve obveznega večstranskega pobota. Prav tako pa poziva poslovne subjekte, ki se bodo poleg obveznega udeležili tudi prostovoljnega pobota, da z AJPES čim prej sklenejo pogodbo. Za prijave izključno v obvezni pobot pa pogodba ni potrebna.

Cena še ni znana

Z obveznim večstranskim pobotom se dopolnjuje ponudba AJPES, ki je do sedaj izvajal prostovoljno pobot. Slednjo storitev je AJPES uporabnikom zaračunal v skladu s Cenikom bonitetnih in drugih tržnih storitev v višini 1 promila od pobotanega zneska ali najmanj 1,3 evra, medtem ko je bila vključitev v prostovoljni pobot brezplačna.

Cena za obvezni pobot v trenutku nastajanja zapisa še ni poznana, poznavalci pa ocenjujejo, da bo tudi za obvezni pobot  vključitev brezplačna, storitev pa bo uporabnikom zaračunana v višini 1 promila od pobotanega zneska oz. minimalno 4 evre. Prav tako pa naj AJPES, tudi po opredeljenih pravičnih rokih plačila po ZPrezP, ne bi spremenil 15 dnevnega roka plačila računa po opravljeni storitvi.

Pripravila: mag. Mojca Kunšek

---

Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.