Definicija podzivajalca je bila spremenjena zaradi številnih primerov, ko so izvajalci obšli zakonske določbe. Do sedaj so bila namreč neposredna plačila obvezna le za prvi krog podizvajalcev. Zaradi tega so ponudniki kot podizvajalce prijavljali svoja hčerinska podjetja oziroma podjetja, s katerimi so kapitalsko povezani, podizvajalci, ki so dejansko izvajali javno naročilo, pa so bili izključeni iz neposrednih plačil. Po spremenjeni definiciji se tako za podzivajalca šteje tista pravna ali fizična oseba, ki dejansko dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (71. člen). Izrecno so izključene povezane družbe naročnika, pri čemer se ZJN-2 sklicuje na opredelitev povezanih družb po Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1).
Ker se je v praksi dogajalo, da je imel neizbrani ponudnik možnost vpogleda v ponudbe konkurentov tik pred iztekom roka za uveljavljanje pravnega varstva, praktično ni imel možnosti pritožbe. Skladno z 22. členom mora naročnik po sprejemu odločitve o oddaji naročila ponudniku na njegovo zahtevo dovoliti vpogled v druge ponudbe in ostalo dokumentacijo (razen v dele, ki predstavljajo poslovno skrivnost ali tajne podatke). Naročnik mora organizirati vpogled v ponudbe, prejete v postopku oddaje javnega naročila, v 25 dneh od prejema zahteve za vpogled. Kadar ponudnik zahteva vpogled v ponudbe zaradi suma, da je naročnik kršil zakon, pa mora vpogled organizirati najmanj tri dni pred iztekom obdobja mirovanja oziroma roka za vložitev zahtevka za revizijo. Vpogled je možen tudi iz drugih namenov in ne zgolj z namenom pridobivanja relevantnih informacija za vložitev zahteve za pravno varstvo. Vpogled v ponudbe konkurentov je brezplačen, za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa pa lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške.
Naročnik lahko po sprejemu odločitve o oddaji naročila, a do pravnomočnosti te odločitve, le-to na lastno pobudo spremeni. Na ta način je omogočeno, da naročnik odpravi napake, narejene v zgodnji fazi postopka, hkrati pa se zanj tudi znižujejo stroški postopka pravnega varstva. Naročnik sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, roki za uveljavitev pravnega varstva pa tečejo od spremembe nove odločitve dalje (79. člen). Hkrati skladno z načelom transparentnosti velja, da je po oddaji javnega naročila celotna dokumentacija o postopku javnega naročanja javna in dostopna vsakomur.
Novela prinaša novosti v zvezi z opredelitvijo obdobja mirovanja - obdobja do poteka roka za vložitev zahtevka za pravno varstvo, v katerem naročnik ne sme skleniti pogodbe o izvedbi javnega naročila oziroma okvirnega sporazuma. Z novim 79.a členom so določeni primeri, ko naročniku tega obdobja ni treba upoštevati in sicer:
- če je v postopku javnega naročanja objavil obvestilo o naročilu ter prejel le eno pravočasno ponudbo,
- če je naročnik izvedel postopek s pogajanji brez predhodne objave iz razloga, ker je bil v že začetem postopku javnega naročanja vložen zahtevek za revizijo in z oddajo naročila ne more čakati, lahko za čas do zaključka postopka pravnega varstva pod pogoji iz zakona sklene pogodbo o izvedbi naročila pred iztekom obdobja mirovanja,
- v primeru oddaje posameznih naročil na podlagi okvirnega sporazuma ali v dinamičnem nabavnem sistemu, kar pomeni, da se bodo ta naročila oddajala hitreje in bolj učinkovito.
Spremenjen je bil tudi 80. člen zakona in sicer so dodani novi razlogi, zaradi katerih lahko naročnik kljub pravnomočni odločitvi o oddaji naročila odstopi od sklenitve pogodbe (npr. če ugotovi, da obstaja možnost, da je vsebina pogodbe posledica kaznivega dejanja itd.), novela pa posega tudi v prekrškovne določbe, ki se usklajujejo z Zakonom o prekrških (ZP-1) ter za kršitev določb zakona o javnem naročanju predvidevajo globe v višini do 100.000 evrov.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.