ZPreZP je naslovljen tako na gospodarske subjekte kot na javne organe. Med gospodarske subjekte v skladu z 2. členom zakona ne sodijo zgolj gospodarske družbe kot jih določa Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) ter samostojni podjetniki in zasebniki, ampak tudi druge pravne osebe kot na primer društva, kadar se v skladu predpisom, na primer Zakonom o društvih (ZDru-1), občasno ali ob svoji pretežni dejavnosti ukvarjajo s pridobitno dejavnostjo, če gre za pogodbe, ki so v zvezi s tako pridobitno dejavnostjo. Zgolj kot ilustracijo primera, kdaj recimo društvo opravlja pridobitno dejavnost, bi lahko navedli prodajo hrane in/ali pijače na prireditvah društva. Ko društvo kupi pijačo in/ali hrano, ki jo bo nato prodalo članom ali nečlanom, nastopi društvo kot dolžnik v smislu ZPreZP do dobavitelja teh surovin.
V skladu s ciljem zakona skrajšati plačilne roke se v slovenski pravni red implementira Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2011/7/EU o boju proti zamudam pri plačilih v trgovinskih poslih. Ta z namenom premika h kulturi takojšnjega plačevanja določa najdaljše plačilne roke. V skladu s 6. členom ZPreZP je lahko najdaljši plačilni rok, če je dolžnik javni organ, 30 dni. Če je dolžnik gospodarski subjekt, pa je najdaljši dogovorjeni plačilni rok lahko:
ZPreZP s 5. členom po pooblastilu 12. člena Direktive 2011/7/EU, ki državam članicam dovoljuje ohranitev ali uveljavitev do upnika bolj ugodnih določb kot jih vsebuje direktiva, z namenom preprečevanja izigravanja zakona določa absolutno najdaljšega plačilnega roka 120 dni, kar je strožje od določb direktive.
V skladu ciljem skrajšati zamude pri plačilih pa ZPreZP v Sloveniji ponovno uvaja obvezni večstranski pobot (oziroma multilateralno kompenzacijo), ki sta ga v skladu z Odlokom o obveznem pobotanju obveznosti in terjatev pravnih oseb v Republiki Sloveniji, v času svojega delovanja opravljali Služba družbenega knjigovodstva ali SDK oziroma pozneje Agencija za plačilni promet. ZPreZP večstranski pobot definira kot način prenehanja neposredno in posredno vzajemnih denarnih obveznosti. Ob tem pa velja opozoriti, da s pravnega vidika večstranskega pobota ne gre enačiti z (bilateralnim) pobotom kot ga ureja Obligacijski zakonik (OZ). Pri večstranskem pobotu namreč manjka vzajemnost – pogodbeni stranki nista istočasno eden do drugega dolžnik in upnik, ki je pogoj za pobot in pravno posledico pobota - ugasnitev v trenutku srečanja (glej Sodba Višjega sodišča v Mariboru Cpg 283/92). Za gospodarske subjekte so predvsem pomembne določbe o obveznem večstranskem pobotu, saj bodo, če ne bodo po nastanku zamude kot dolžnik prijavili denarno obveznost v prvi krog obveznega večstranskega pobota pri AJPES, oglobljeni. AJPES kot začasni upravljavec sistema obveznega večstranskega pobota bo prvič obvezni večstranski pobot izvedel že 15. aprila 2011, kar bo z vidika izvedbe lahko povzročilo preglavice več gospodarskim subjektom, predvsem manjšim. AJPES namreč opozarja, da bodo morali gospodarski subjekti do izvedbe večstranskega pobota imeti vsaj eno kvalificirano digitalno potrdilo, prijaviti podatke v vsebini kot jo določa ZPreZP in v strukturi zapisa kot jo zahteva AJPES ter prijavo v obvezni pobot oddati prek spletne strani AJPES.
Tretja novost, ki jo prinaša ZPreZP, je uvedba registra menic, protestiranih zaradi neplačila. Kljub temu, da Zakon o menici (ZM) že pozna register protestiranih menic, ki se vodi pri Notarski zbornici Slovenije, daje zakon novemu registru dodatno kvaliteto – javnost in dostopnost podatkov na spletni strani upravljavca registra. Razlika med registroma se poleg javnosti podatkov razlikujeta tudi v obsegu vpisanih protestov menic: v »stari« register protestiranih menic se namreč vpisuje vse napravljene proteste, v »novi« register menic, protestiranih zaradi neplačila pa le proteste zaradi neplačila. ZM namreč poleg protesta zaradi neplačila pozna tudi druge proteste (npr. zaradi neakceptiranja), ki pa niso take vrste, da bi lahko upravičili javno izpostavljanje na »črni listi« ter s tem povezane negativne učinke na poslovni ugled gospodarskega subjekta. Notar, ki bo v skladu z ZM napravil protest menice, bo v izogib podvajanju dela in stroškov protest menice hkrati vpisal v oba registra. Na tem mestu je treba dodati še, da novo uvedeni register ne posega na področja meničnega poslovanja, ki so ga poskusile mednarodno unificirati t.i. haaške konvencije(*1), in tako ne krši slovenskih mednarodnih obveznosti.
Ob koncu zapisanemu o novostih, ki jih prinaša ZPreZP in se razen izjemoma že uporabljajo od 16. dne tega meseca, je treba dodati, da bo kljub plemenitima ciljema zakona šele praksa izvajanja pokazala pravilnost odločitev v postopku sprejemanja zakona tako glede določitve najdaljših plačilnih rokov kot uvedbe obveznega večstranskega pobota in javnega registra menic, protestiranih zaradi neplačila. Predvsem bo z vidika naslovnikov zakona problematičen praktično ničelni vacatio legis oziroma odložitev uporabe pravnega akta z namenom, da se naslovniki z njim seznanijo. Zanimiva pa bo tudi naknadna analiza spoštovanja zakona, saj ne gre računati, da trg v želji izigravanja zakona ne bi poiskal »inovativnih rešitev«. Glede na navedeno torej lahko sklenem, da se tudi po uveljavitvi kratkega in na prvi pogled enostavnega ZPreZP poraja več vprašanj kot jih zakon ponuja.
Pripravila: Anja Rijavec, univ. dipl. prav., svetovalka na Ministrstvu za finance, Sektor za finančni sistem
»Izražena mnenja in stališča niso nujno stališča institucije, v kateri je avtorica zaposlena.«
(*1) Konvencija o enotnem meničnem zakonu, Konvencija o določilih s področja mednarodnega meničnega zasebnega prava, ki ureja kolizijske norme, in Konvencija o razmerju predpisov o kolkovanju menic
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.