Novi Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD-1), ki bo začel veljati 26.3.2011 nadomešča Zakon o detektivski dejavnosti (ZDD) iz leta 1994, ki je bil do sprejema novega spremenjen že štirikrat, saj njegove določbe niso sledile razvoju detektivske dejavnosti v Republiki Sloveniji in zahtevam svobodnega trga v državah Evropske unije. Vanj je bilo potrebno ustrezno vključiti nove določbe o prostem ustanavljanju ponudnikov storitev in prostem čezmejnem opravljanju storitev v povezavi z Direktivo 2005/36/ES ter celoviteje uveljaviti Direktivo 2006/123/ES v skladu z načeli, ki jih ta vzpostavlja za opravljanje storitev in dejavnosti tujih ponudnikov.
ZDD-1 tudi bolj sistemsko ureja detektivsko dejavnost in odpravlja nekatere pomanjkljivosti ZDD, opredeljuje pravice, obveznosti, pogoje za pridobitev licence, strokovno izobraževanje pred opravljanjem detektivskega izpita, status pristojnega organa in vzpostavitev inšpekcijskega nadzora nad zakonitostjo dela na področju detektivske dejavnosti.
Po ZDD se je detektivska dejavnost lahko opravljala le v obliki osebne družbe, 3. člen ZDD-1 pa določa, da se detektivska dejavnost opravlja kot svoboden in samostojen poklic, ki ga lahko opravljajo fizične in pravne osebe v vseh oblikah gospodarskih družb, pri tem pa med obveznimi pogoji določa, da mora imeti družba zaposlenega detektiva z veljavno licenco in sklenjeno zavarovanje zaradi odgovornosti za škodo. Ta je podrobneje opredeljena v 5. členu ZDD-1.
Novost iz II. poglavja ZDD-1 se nanaša na pristojnost podeljevanja in odvzema detektivske licence ter opravljanja nekaterih drugih strokovnih in upravnih nalog, ki na podlagi javnega pooblastila pripada Detektivski zbornici RS, pri čemer se dopušča možnost odvzema javnega pooblastila, če bi zbornica podeljene pristojnosti opravljala nestrokovno ali v neskladju z zakonodajo. Zbornica je opredeljena tudi kot tisti organ, v katerega se obvezno včlanijo vsi detektivi z veljavno licenco, namen tega pa je v opravljanju strokovnih nalog ter nadzoru nad strokovnostjo opravljanja detektivske dejavnosti.
Glede potrebne izobrazbe za pridobitev licence je bilo v času sprejemanja kar nekaj nesoglasij, po ZDD je bilo potrebno, da je imel prosilec končano višjo ali visoko šolo, 12. člen ZDD-1 pa določa najmanj izobrazbo, pridobljeno po visokošolskem strokovnem programu prve stopnje. Določeno je novo obdobje prepovedi opravljanja detektivske dejavnosti za tiste, ki so bili zaposleni v policiji oz. drugih službah s posebnimi pooblastili, in sicer je omejitev skrajšana iz štirih na dve leti .Nadalje so v 14. členu ZDD-1 opredeljeni varnostni zadržki za izdajo licence in v 22. členu ZDD-1 določeno obvezno usposabljanje in izpopolnjevanje pred opravljanjem detektivskega izpita.
Pomembno načelo strankinega naročila oz. mandata je uzakonjeno v 25. členu ZDD-1, po katerem detektiv ne more samostojno zbirati, obdelovati, shranjevati in posredovati podatkov, ki se nanašajo na konkretnega posameznika. Zbiranje informacij poteka izključno na podlagi strankinega pisnega pooblastila, iz katerega morajo biti razvidni področje in namen zbiranja informacij ter obseg danega pooblastila.
V drugem odstavku 26. člena ZDD-1 so sedaj taksativno našteta področja pridobivanja informacij, oziroma vrste informacij, ki jih detektiv sme pridobivati. 27. člen ZDD-1 sedaj upravičenja natančneje ureja in hkrati opredeljuje pogoje za njihovo uporabo. Načelo prostovoljnosti, ki je osnovno oziroma izhodiščno načelo pri opravljanju detektivske dejavnosti pa je zajeto v določbi 28. člena ZDD-1, po kateri sme detektiv pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, ter iz drugih javno dostopnih virov.
Glede na naloge in upravičenja, ki jih bo lahko izvajal detektiv, je temu primerno vzpostavljen tudi nadzor nad izvajanjem detektivske dejavnosti, ki ga opravljajo inšpektorji Inšpektorata RS za notranje zadeve (VIII. poglavje).
Z ureditvijo ZDD-1 naj bi se tako dosegli sinergijski učinki na področju varnosti, ob pospešenih partnerskih odnosih med državnimi in zasebnimi varnostnimi mehanizmi.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.