ZZasV-1 bo s svojo uveljavitvijo 26. marca razveljavil istoimenski zakon iz leta 2004, ki je bil zaradi številnih sprememb kot tudi zaradi nedohitevanja razvoja dejavnosti zasebnega varovanja mestoma premalo določen in zato nejasen. Cilj novega zakona je tako poleg že omenjenega upoštevanja razvoja in učinkovitega nadzora nad subjekti zasebnega varovanja še kvalitetno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega osebja ter zagotoviti višjo raven varnosti.
Zasebno varovanje predstavlja poleg varnostnega sistema v ožjem smislu (policija, državno tožilstvo, pravosodni organi ter nadzorni in inšpekcijski organi) enega od načinov varovanja ljudi in premoženja. Gre za varovanje na določenem območju, objektu ali prostoru pred nezakonitimi dejanji, poškodovanjem ali uničenjem z varnostnim osebjem ter sistemi tehničnega varovanja (2. člen). Za razliko od omenjenih institucionalnih oblik varovanja je zasebno varovanje gospodarska dejavnost, ki jo lahko opravljale le tista gospodarska družba ali samostojni podjetnik posameznik, ki ima registrirano dejavnost, ima veljavno licenco in izpolnjuje pogoje za opravljanje zasebnega varovanja v skladu z zakonom (3. člen). Slednji so podrobneje opredeljeni v III. poglavju zakona in naj bi ob upoštevanju načela sorazmernosti zmanjševali možnost zlorab. Med splošnimi pogoji je npr. določena obvezna uporaba slovenskih nacionalnih standardov in pravil stroke (13. člen), zavarovanje odgovornosti za zavarovalno vsoto, ki ne sme biti nižja od 42.000 EUR (14. člen), varnostno preverjanje (17. člen), določene pa so tudi dejavnosti in naloge, ki niso združljive z zasebnim varovanjem (18. člen). V okviru pogojev za pridobitev licence se od prosilca za licenco poleg že navedenih splošnih pogojev zahteva še npr. da ima za nedoločen čas s polnim delovnim časom v delovnem razmerju varnostnega menedžerja, da ima v delovnem razmerju strokovno usposobljeno varnostno osebje, da so povezane osebe varnostno preverjene in da nimajo varnostnih zadržkov itd. (19. člen). Prosilec ima možnost, da določene pogoje, ki so vezani na vnaprejšnje zaposlovanje varnostnega menedžerja ali varnostnega osebja, pogodbo za varnostno-nadzorni center (VNC) in zavarovanje odgovornosti, izpolni naknadno, vendar preden začne opravljati dejavnost in pred potekom 30 dni od vročitve certifikata o licenci, sicer se šteje, da ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dejavnosti.
Zakon posebno pozornost posveča področju, v okviru katerega je bil stari zakon nekajkrat delno razveljavljen s strani Ustavnega sodišča (npr. z odločitvijo U-I- 33/06-14) in kasneje noveliran: gre za vprašanje prenehanja veljavnosti in odvzema licence, kjer so natančneje opredeljeni pogoji za prenehanje, odvzem licence in odvzem službene izkaznice. Predviden je začasni, pogojni ali trajni odvzem licence oziroma odvzem službene izkaznice, če se pri opravljanju zasebnega varovanja ugotovijo taksativno naštete kršitve tega zakona in je javni interes ogrožen ali je nastala posledica (27. člen).
Z zakonom je določeno tudi obvezno strokovno usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega osebja. Na vsakih pet let je predviden obdobni preizkus strokovne usposobljenosti varnostnega osebja (33. člen) ter redna strokovna izpopolnjevanja pri organizatorjih usposabljanj in pri delodajalcih (38. člen).
Obsežneje kot do sedaj so v V. poglavju zakona urejeni ukrepi in dolžnosti varnostnika. Ukrepi morajo biti strokovni in sorazmerni zakonitemu cilju njihove uporabe, ob upoštevanju človekovih pravic in svoboščin, mednje pa spadajo npr. opozorilo, ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled, preprečitev vstopa in drugi. Uporaba drugih sredstev, kot so plinski razpršilci ali službeni psi, so dovoljeni le v določenih primerih.
Z zakonom so prav tako urejeni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati tuje osebe, če želijo v Sloveniji opravljati zasebno varovanje, nadzor nad izvajanem zakona ter obvezno varovanje, ki ga morajo organizirati tisti subjekti, ki opravljajo eno od z zakonom opredeljenih dejavnosti (69. člen). Gre za dejavnosti, povezane z uporabo ali hrambo radioaktivnih snovi, jedrskih goriv ipd., upravljajo sistemov, ki so bistveni za vzdrževanje ključnih družbenih funkcij, zdravja, varnosti, zaščite, gospodarske in družbene blaginje ljudi, upravljalce javnih letališč ali morskih pristanišč kot tudi iz drugih posebnih varnostnih razlogov.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
