Namen okvirnega sporazuma o delu s krajšim delovnim časom, ki je bil prenesen v slovenski pravni red z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), je odpraviti diskriminacijo delavcev, ki se odločajo za tak način dela ter olajšati razvoj dela s krajšim delovnim časom in tako prispevati k prožnejši organizaciji delovnega časa ob upoštevanju potreb delodajalcev in delavcev. Delavci, zaposleni za krajši delovni čas, naj bi bili izenačeni v vseh pravicah (npr. glede plačila, ocenjevanja, priznanja delovnih izkušenj, letnega dopusta, izjemnih nadomestil, dodatkov za nadurno delo itd.) z delavci, zaposlenimi za polni delovni čas.
V zadevi C-486/08 je sodišče ugotavljalo, ali je delavec/delavka, ki dela manj kot 12 ur na teden (30 % običajnega delovnega časa), glede pravice do letnega dopusta v slabšem ali enakem položaju kot delavec v primerljivem položaju, zaposlen za polni delovni čas. Izpostavljeno je bilo vprašanje pravice do letnega dopusta, ki se po nacionalni zakonodaji v primeru spremembe obsega zaposlitve delavca prilagodi tako, da se delavcu, ki je svoj obseg dela zmanjšal z dela s polnim delovnim časom na delo s krajšim delovnim časom, tista pravica do plačanega letnega dopusta, ki jo je pridobil v času zaposlitve s polnim delovnim časom, zmanjšala oziroma da lahko ta dopust koristi samo še z zmanjšanim nadomestilom za plačani dopust.
Sodišče je najprej poudarilo, da je treba pravico do plačanega letnega dopusta vsakega delavca šteti za posebej pomembno načelo socialnega prava Skupnosti, od katerega so odstopanja mogoča samo v mejah, izrecno navedenih v Direktivi 2003/88 o določenih vidikih organizacije delovnega časa. Ob upoštevanju namena, ki ga ima letni dopust, in sicer omogočiti počitek ter obdobje za sprostitev in razvedrilo, bi bilo zmanjšanje pravice do letnega dopusta, ki jo je delavec že pridobil, zgolj zaradi spremembe zaposlitve s polnega na krajši delovni čas, v nasprotju s tem namenom.
Čeprav se za dodelitev letnega dopusta za obdobje zaposlitve s polnim delovnim časom uporablja načelo pro rata temporis in se v obdobju zaposlitve s krajšim delonim časom lahko ta pravica zmanjša, pa navedenega načela ni mogoče uporabiti ex post za pravico do letnega dopusta, pridobljeno v obdobju zaposlitve s polnim delovnim časom.
Ob tem je sodišče še dodalo, da države članice sicer lahko med pogoji za izvajanje pravice do letnega dopusta predvidijo delno izgubo pravice do dopusta, pridobljene v referenčnem obdobju (takšno določbo vsebuje tudi slovenski ZDR, ki predvideva porabo dopusta do konca meseca junija), vendar takšna ureditev velja le, če delavec dejansko ni imel možnosti izvršiti navedene pravice (zadeva C-277/08).
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.