c S

Pridobitev druge potne listine

22.02.2011 Novela Zakona o potnih listinah (ZPLD-1) pod določenimi pogoji omogoča pridobitev dveh potnih listov iste vrste, s čimer se omogoči možnost potovanja v času pridobivanja vizuma ali v primerih, ko z vstopom v eno državo zaradi vizuma te države ni možen vstop v drugo (kadar je npr. žig ene države moteč pri vstopu v drugo državo).

Zakon do sedaj ni dopuščal možnosti istočasnega imetništva dveh potnih listin iste vrste, kar je predstavljalo oviro za določene kategorije državljanov, ki iz poslovnih ali drugih razlogov pogosto potujejo v države z vizumskim režimom. Da se prepreči kršitev z ustavo zagotovljene pravice do svobode gibanja, je novela z dopolnitvijo 2. člena omogočila pridobitev drugega potnega lista, če je to potrebno zaradi opravljanja gospodarske, kulturne ali druge dejavnosti v tujini ali če za to obstaja drug upravičen razlog (npr. težave pri prehodu meje tuje države zaradi žigov, vpisov, vizumov in dovoljenj v prvem potnem listu). S spremembo kazenskih določb pa je zakon predvidel tudi globo v višini od 400 do 830 evrov, s katero se kaznuje posameznik, ki pridobi drugi potni list iste vrste brez upravičenih razlogov (33. člen).

Z dopolnitvijo 4.a člena, ki se nanaša na kopiranje potnih listin, je le-to dovoljeno le v primeru, če je namen kopiranja v naprej določen. S tem se je ureditev uskladila z zakonom o varstvu osebnih podatkov. Potne listine sicer lahko poleg imetnika kopirajo tudi upravljalci zbirk osebnih podatkov, notarji in finančne službe ter ostali, če imajo za to pisno privolitev imetnika potne listine.

Z novelo je omogočen tudi prevzem potne listine pri pogodbenem proizvajalcu potnih listin (do sedaj je bilo potni list mogoče prevzeti na upravni enoti oziroma po pošti), in sicer v primerih, ko je potrebna hitra izdelava in vročitev (npr. zaradi nujnega zdravljenja v tujini).

Nekoliko je bilo tudi spremenjeno IV. poglavje zakona, ki ureja postopek za izdajo potnih listin. Vlogo za izdajo potne listine lahko vloži državljan, ki je dopolnil 18 let, in tudi državljan, ki še ni star 18 let, pa je sklenil zakonsko zvezo ali je postal roditelj in mu je z odločbo sodišča priznana popolna poslovna sposobnost (22. člen). Spremembe se nanašajo tudi na izdajo diplomatskih in službenih potnih listov, deloma pa se nanašajo na terminološko uskladitev z zakonom o zunanjih zadevah. Ker se lahko diplomatski potni list izda tudi ožjim družinskim članom diplomatskih in konzularnih uslužbencev ter uslužbencev na posebnih misijah v tujini, je bilo treba opredeliti pojem ožjega družinskega člana, in sicer so to zakonec ali zunajzakonski partner, njihovi otroci in otroci zakonca ali zunajzakonskega partnerja (9. člen).

Med ostalimi novostmi je tudi možnost, da se neveljaven – torej fizično uničen potni list, državljanu vrne in ga lahko ta zadrži za spomin. Natančneje je tudi določeno prenehanje veljavnosti potne listine in sicer:

- z dnem naznanitve pogrešitve, izgube ali tatvine;

- s prenehanjem državljanstva Republike Slovenije;

- s smrtjo;

- s prenehanjem razlogov za izdajo drugega potnega lista;

- s prenehanjem razlogov za izdajo diplomatskega ali službenega potnega lista.

Ustrezneje je določeno povezovanje evidenc in sicer nov peti odstavek 30. člena določa povezovanje evidence potnih listin z elektronskim odložiščem fotografij, za potrebe prevzema digitalne fotografije ob vložitvi vloge, nov šesti odstavek pa povezovanje evidence potnih listin z evidenco osebnih izkaznic in izdanih vozniških dovoljenj, za potrebe prevzema fotografije državljana iz teh evidenc.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.