Cilj Uredbe št. 443/2009, ki velja od konca aprila 2009, je določitev standardov emisijskih vrednosti za nove osebne avtomobile, registrirane v Skupnosti, kar je del celostnega pristopa za zmanjšanje emisij CO2 iz lahkih tovornih vozil ob hkratnem zagotavljanju ustreznega delovanja notranjega trga. Na ta način naj bi se tudi vzpodbudile naložbe v nove tehnologije, predvsem razvoj inovativnih pogonskih tehnologij, ki povzročajo bistveno manj emisij od običajnih osebnih avtomobilov.
Z uredbo je predvideno postopno zniževanje emisij in sicer od 1. januarja 2012 naprej, ko bi naj vrednosti emisij CO2 za nove avtomobile znašale 120 g CO2/km, od leta 2020 naprej pa 95 g CO2/km za nov vozni park. V Sloveniji emisije prvič registriranih osebnih motornih vozilih (podatki so iz let 2008) še vedno bistveno presegajo začrtane meje, saj je povprečna emisija kar 159 g CO2/km. Cilji zniževanja emisij so zaradi raznolikosti avtomobilskega trga ter ob upoštevanju velikosti proizvajalcev določeni linearno v povezavi z uporabnostjo avtomobilov – pri izračunu emisij se tako upošteva uporabnost avtomobilov, prav tako pa so določeni alternativni cilji za zniževanje emisij za male proizvajalce. Ti cilji so vezani na tehnološke možnosti vozil posamičnega proizvajalca, da zmanjšajo svoje emisije CO2.
Prav zaradi malih proizvajalcev je v 11. členu predvideno odstopanje od ciljev specifičnih emisij, ta določba pa je bila z Uredbo št. 63/2011 dopolnjena. Mali in ozko specializirani proizvajalci lahko zaprosijo za alternativne cilje za zmanjšanje emisij, ki ustrezajo potencialu zmanjšanja vozil zadevnega proizvajalca za zmanjšanje njihovih specifičnih emisij CO2 ter v skladu z značilnostmi trga za zadevni tip avtomobila.
Sprememba, ki velja od 16. februarja 2011 dalje, se nanaša na podrobnejšo opredelitev določanja potenciala zmanjšanja malega proizvajalca, za kar je treba oceniti njegov gospodarski in tehnološki potencial. Za ta namen mora vlagatelj predložiti natančne informacije o svojih gospodarskih dejavnostih ter informacije o tehnologijah za zmanjšanje CO2, ki jih uporablja v avtomobilih. Za primerjalno osnovo se upoštevajo povprečne specifične emisije CO2 v letu 2007 oziroma v koledarskem letu, ki je najbližje temu letu, prav tako pa se nekaterim specifičnim proizvajalcem omogoča, da izkoristijo alternativni cilj za specifične emisije, ki je za 25 % nizˇji od povprečnih specifičnih emisij CO2 v letu 2007.
Proizvajalci, pri katerih povprečne specifične emisije CO2 presežejo vrednosti, dovoljene z uredbo, bi morali plačati premijo za presežne emisije za vsako koledarsko leto od leta 2012 naprej. Premija naj bi se postopno zviševala in bi tako predstavljala zadostno spodbudo za sprejetje ukrepov za zmanjševanje specifičnih emisij CO2 iz osebnih avtomobilov.
Emisij CO2 pa ne povzročajo samo avtomobili, temveč praktično vsak porabnik energije (emisije CO2 lahko namreč enačimo s porabo energije, saj velik del energije pridobimo iz fosilnih goriv), zaradi česar bi lahko vsak posameznik s pravilno rabo energije (npr. ugašanje naprav, pravilno ogrevanje prostorov, nadomeščanje navadnih žarnic z varčnimi sijalkami) ter skrbjo za energetsko učinkovitost stavb skrbel za zmanjšanje emisij.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
