Tožniku je bil priznan stalež od 16. 11. 2006 do 20. 1. 2007 z odločbo ZZZS z dne 20. 11. 2006, v kateri ni bilo izrecnih navodil za bolnikovo vedenje v času staleža. Kasnejša odločba, s katero je bil tožniku priznan bolniški stalež v kasnejšem obdobju, je dovoljevala utemeljene dnevne izhode zaradi narave zdravljenja. Tožnik pa je dne 19.1.2007 obiskal hokejsko tekmo, zaradi česar mu je delodajalec na podlagi tretje alineje 1. odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga, saj naj bi z obiskom tekme kršil pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja.
Razveljavitev redne odpovedi je tožnik nato zahteval pred sodiščem prve stopnje, ki je tožbenemu zahtevku ugodilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka. Ugotovljeno je bilo, da navodila lečeče zdravnice niso bila tako konkretizirana in natančna, da bi lahko tožniku očitali kršitev teh navodil in zaradi tega kršitev pogodbenih obveznosti, tožnik pa si tudi ni poslabšal zdravstvenega stanja, zaradi česar bi se mu podaljšal bolniški stalež. Prisotnost tožnika na hokejski tekmi med bolniškim staležem ni predstavljala resnega in utemeljenega razloga za odpoved delovnega razmerja iz krivdnega razloga, torej odpoved ni imela podlage v drugem odstavku 88. člena ZDR.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A) je drugi odstavek 88. člena kasneje spremenil tako, da mora biti razlog le še utemeljen, onemogočati pa mora nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem, ne pa onemogočati nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem nasploh (primerjalnik člena pred in po spremembi).
Zoper sodbo sodišča druge stopnje Pdp 168/2008, ki se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Toženec je zatrjeval, da je navodilo lečeče zdravnice, ki je tožniku svetovala kratke izhode v naravo v lepem vremenu, jasno in razumljivo povprečnemu odraslemu moškemu, zato ni potrebno, da bi zdravnik izrecno odsvetoval pacientu, da v času diagnosticiranja pljučnega obolenja ne obiskuje hokejskih tekem. Ravnanje tožnika naj bi bilo neprimerno, le-ta pa naj bi tudi vedel, da krši navodila osebne zdravnice, zato naj bi bila podana njegova krivda, sodišči pa naj bi zmotno uporabili materialno pravo.
V času obiska hokejske tekme pa tožnik še ni imel izrecnih navodil s strani ZZZS, zato je bilo za presojo njegovega ravnanja odločilno navodilo njegove osebne zdravnice. Osebna zdravnica je izpovedala, da je tožniku svetovala kratkotrajne izhode v naravo, ko se bo bolje počutil, ni pa mu izrecno povedala, da naj se ne zadržuje v okolju, kjer je več ljudi, oziroma kje se lahko zadržuje in koliko časa. Sodišče je tako zaključilo, da navodila niso bila konkretizirana in jasna.
Glede na navedene dejanske ugotovitve po presoji revizijskega sodišča v VIII Ips 3/2009 ni prišlo do kršitve pogodbenih obveznosti, zato ni bilo resnega in utemeljenega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da navodilo ni dovolj določno, se delavcu na bolniškem staležu kršitve pogodbene obveznosti (preko neupoštevanja navodila zdravnika) ne more očitati.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
