Z novimi določbami v Lizbonski pogodbi in v Protokolu o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji ter Protokolu o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti so jasno navedene pravice in obveznosti nacionalnih parlamentov. Skladno z navedenim institucije EU parlamente obveščajo in jim predložijo osnutke zakonodajnih aktov, nacionalni parlamenti pa skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti, kot je določeno v Protokolu o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti ter so udeleženi v medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim parlamentom.
Temeljni cilj sprememb in dopolnitev poslovnika je po eni strani zagotoviti učinkovito vključenost Državnega zbora v postopke odločanja na ravni EU, po drugi strani pa večjo aktivnost matičnih delovnih teles pri obravnavi zadev EU, ki so že v zakonodajnem postopku. Spremenjeni 154.h člen tako omogoča, da bodo matična delovna telesa morala obravnavati prejeto zadevo EU iz prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (ZSDZVZEU) ter pripraviti mnenje. Matična delovna telesa pošljejo svoja mnenja z amandmaji k predlogu stališč Republike Slovenije najkasneje dva dni pred sejo pristojnega odbora. Enak rok veljajo tudi za mnenje Državnega sveta, kadar ga ta pošlje.
Med ostale poglavitne rešitve spremenjenega poslovnika spadajo še:
- nadzor nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU je urejen v novem 154.n členu, ki opredeljuje tožbo zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, ki je že bil objavljen v uradnem listu EU, pred Sodiščem EU. Gre za naknadno ugotovitev kršitve načela subsidiarnosti. Pri tem je potrebno zagotoviti upoštevanje rokov, ki jih določajo Pogodbe, na katerihtemelji Evropska unija (dvomesečni rok od objave akta);
- postopek izvedbe nadzora nad upoštevanjem načela subsidiarnosti v osnutkih zakonodajnih aktov institucij EU, urejen v novem 154.m členu;
- obravnava pobude Evropskega sveta glede premostitvenih klavzul kot oblike poenostavljenega postopka za spremembo Pogodb (48(7) člen PEU). Pobudo obravnava pristojni odbor ali matično telo, ki pripravi mnenje oz. pripravi poročilo za obravnavo na seji državnega zbora, o pobudi pa razpravlja in glasuje parlament. Nacionalni parlamenti imajo na voljo šest mesecev od dne posredovanja pobude, da se izjasnijo glede pobude. Če ji nasprotujejo, Evropski svet sklepa ne more sprejeti;
- obravnava predloga Sveta EU iz 81(3) člena PDEU - gre za predloge, ki se nanašajo na tiste vidike družinskega prava s čezmejnimi posledicami, ki so lahko predmet aktov, sprejetih po rednem zakonodajnem postopku;
- obravnava prošnje za pristop k Evropski uniji (nov 154.r člen), pri čemer gre za informacijo seznanitvene narave, saj se parlament na seji zgolj seznani s prošnjo posamezne države za članstvo v EU;
- sodelovanje v mehanizmih ocenjevanja izvajanja politik EU v okviru območja svobode, varnosti in pravice, vključenost v politični nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta (154.s člen).
Spremenjen poslovnik daje državnemu zboru v nasprotju z dosedanjo ureditvijo večje formalno vlogo pri sprejemanju odločitev v EU ter možnosti sodelovanja na evropski ravni, ki je do sedaj nismo poznali.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
