Po izpodbijanem drugem odstavku 30. člena ZGZ je bila delitev premoženja Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) med zbornice, ustanovljene po tem zakonu, ki so dosegle prag reprezentativnosti po tretjem odstavku 4. člena ZGZ določena tako, da se ob dogovoru teh zbornic upoštevajo kriteriji iz 29. člena ZGZ. V skladu s prvim stavkom šestega odstavka tega člena je delež upravičenj reprezentativnih zbornic enak vsoti upravičenj posameznih članov, ki so jih prenesli na reprezentativno zbornico, v skladu z drugim stavkom šestega odstavka istega člena pa je delež upravičenj pravnega naslednika GZS, enak vsoti upravičenj vseh članov GZS na dan uveljavitve zakona, zmanjšan za deleže upravičenj članov, ki so izstopili iz pravnega naslednika GZS v skladu s četrtim odstavkom 29. člena ZGZ. Za delež pravnega naslednika GZS se tako od skupne vsote deležev vseh članov odštejejo deleži članov, ki so iz nje izstopili, delež pa obsega deleže tistih članov, ki v pravnem prometu ne obstajajo več.
Zakonodajalec je v 30. členu ZGZ v zvezi z delitvijo premoženja GZS, v 29. členu ZGZ pa tudi za uporabo prostorov in infrastrukture GZS v prehodnem obdobju predvidel različna kriterija za določitev deleža upravičenj kljub načelno enakopravnemu pristopu do gospodarskih zbornic. Ustavno sodišče je zato obravnavalo vprašanje, če gre pri pravnem nasledniku GZS in pri reprezentativnih zbornicah za enake pravne položaje, ki praviloma zahtevajo, da jih zakonodajalec obravnava enako.
Pravni naslednik GZS je postal zbornica po ZGZ in je bil v petih mesecih dolžen uskladiti svoj statut in delovanje z določbami tega zakona. Za reprezentativnost tudi pravni naslednik GZS potrebuje odločbo iz tretjega odstavka 4. člena, s čimer je izenačen z novonastalimi zbornicami in gre tako za enake pravne položaje. Za različno obravnavanje za določitev deleža upravičenj bi moral zakonodajalec zadostiti pogojem, ki jih nalaga drugi odstavek 14. člena Ustave Republike Slovenije (URS), tj. da za razlikovanje obstaja razumen razlog, ki izhaja iz narave stvari.
Reprezentativna gospodarska zbornica je v pobudi zatrjevala, da so četrti odstavek 29. člena in drugi odstavek 30. člena ZGZ ter 2. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gospodarskih zbornicah (ZGZ-A) v neskladju s 14. členom URS. Slednji je spremenil drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ, za katerega je Ustavno sodišče že ugotovilo ustavno neskladnost, Državnemu zboru Republike Slovenije pa naložilo, da ugotovljeno neskladje odpravi v roku šestih mesecev od objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Pobudnica je menila, da z novelo neskladje ni bilo odpravljeno, saj naj zakonodajalec ne bi v zadostni meri upošteval predmetne ustavne odločbe. Predlagano je bilo zadržanje izvršitve izpodbijanih določb do končne odločitve, saj bi se v skladu z novim tretjim odstavkom 30. člena ZGZ 18. 4. 2010 vzpostavil lastninski sistem (solastnina) po kriterijih, ki so bili izpodbijani s to pobudo, eksistenca pravnega naslednika GZS pa naj bi bila odvisna od teh lastninskopravnih razmerij.
Ustavno sodišče RS je tako dne 18.2.2010 sklenilo (sklep št. U-I-27/10-8), da se pobuda za oceno ustavnosti drugega stavka četrtega odstavka in drugega stavka šestega odstavka 29. člena ter drugega stavka drugega odstavka 30. člena ZGZ sprejme ter do končne odločitve zadrži izvrševanje tretjega odstavka 30. člena ZGZ, ker bi lahko zaradi izvrševanja le-tega nastale težko popravljive škodljive posledice (prvi odstavek 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču). Ker je iz navedb pobudnice izhajalo, da izpodbija le drugi stavek četrtega odstavka 29. člena ter drugi stavek drugega odstavka 30. člena ZGZ, je Ustavno sodišče RS štelo, da izpodbija le ti dve določbi, ne pa odstavkov v celoti.
Ureditev delitve premoženja GZS po ZGZ je Ustavno sodišče že presojalo in z odločbo št. U-I-120/08 odločilo, da je šesti odstavek 29. člena ZGZ v neskladju z URS ter naložilo odpravo neskladnosti. Razumni razlog za ureditev, po kateri pravni naslednik GZS ne obdrži le deležev tistih gospodarskih subjektov, ki so ostali njeni člani, temveč tudi propadle deleže nekdanjih članov GZS, ki so izstopili iz pravnega naslednika GZS, pa svojega deleža niso prenesli na zbornico ali pa so ga prenesli na zbornico, ki do trenutka delitve ni pridobila statusa reprezentativnosti ni obstajal.
Z ZGZ-A je bil drugi stavek šestega odstavka 29. člena ZGZ spremenjen tako, da je delež upravičenj pravnega naslednika GZS enak vsoti deležev upravičenj vseh članov GZS na dan uveljavitve tega zakona, zmanjšan za deleže upravičenj članov, ki so izstopili iz pravnega naslednika GZS v skladu s četrtim odstavkom tega člena. To pomeni, da se delež pravnega naslednika GZS izračuna tako, da se od skupne vsote deležev vseh članov odštejejo deleži članov, ki so iz nje izstopili.
Ker za uporabo različnih kriterijev ni bilo stvarno upravičenega oziroma razumnega razloga je Ustavno sodišče RS z odločbo št. U-I-27/10-12 z dne 10.6.2010 ugotovilo neustavnost drugega stavka šestega odstavka 29. člena in drugega stavka drugega odstavka 30. člena , zakonodajalcu naložena odprava neskladja v šestih mesecih od objave odločbe ter zadržano izvrševanje drugega in tretjega odstavka 30. člena ZGZ do odprave neskladja z URS, da ne bi prišlo do vzpostavitve solastnine in soimetništva premoženja GZS po deležih, ki bi temeljilo na ugotovljeni protiustavnosti določitve deležev upravičenj.
Pobuda za oceno ustavnosti drugega stavka četrtega odstavka 29. člena ZGZ pa je bila zavržena, zaradi pomanjkanja pravnega interesa za izpodbijanje določbe, ki določa, da se za člane, ki v roku 22 mesecev po uveljavitvi tega zakona niso izstopili iz pravnega naslednika GZS, šteje, da je njihov delež upravičenj ostal pravnemu nasledniku GZS. Pobudnica namreč ni taka članica.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
