Na zaključni okrogli mizi desetega izbora 10 najvplivnejših pravnikov 2010 so izbrani pravniki in pravnice izmenjali svoje poglede o različnih družbenopolitičnih vprašanjih v Sloveniji. Osrednja tema okrogle mize je bila »Pravnik med pravno korektnostjo in politično všečnostjo«, odprli pa so tudi številna druga aktualna vprašanja od WikiLeaksa, arbitražnega sporazuma, izobraževanja pravnikov, vplivanja politike na pravo in do krize, v kateri se je znašla pravna država.
Po podelitvi priznanj so na okrogli mizi, ki jo je vodil dr. Matej Accetto, najbolj vplivni pravniki letošnjega leta (dr. Miro Cerar, Damijan Gregorc, dr. Rajko Knez, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, dr. Marko Pavliha, Nataša Pirc Musar in Nina Zidar Klemenčič, zaradi drugih obveznosti sta bila zadržana dr. Rajko Pirnat in Lucija Šikovec Ušaj) soočili mnenja o aktualnih vprašanjih v Sloveniji in svojih pogledih na delo pravnikov med pravno korektnostjo in politično všečnostjo.
Osrednjo temo je predstavil voditelj dr. Accetto, ki je izpostavil, da so pravniki zaradi takšnih ali drugačnih pritiskov ali ambicij pogosto podvrženi k sklepanju določenih kompromisov med tistim, kar je pravno korektno, in tistim, kar je politično všečno, zaželeno ali dopustno. Podobo prava kot vrednote tako ogroža podoba prava kot orodja, ki se lahko vihti z boljšimi ali slabšimi nameni, po potrebi pa morda tudi odloži vstran. Do tega lahko prihaja na različnih ravneh in po različnih plateh – tako na ravni posameznikov, kjer se lahko v bolj ali manj spretni uporabi prava utopita dobra vera in poštenje, kot na ravni državne skupnosti, kjer so zahteve pravnega reda lahko trn v peti nacionalnim interesom. Kako v takih trenutkih delovati med pravno korektnostjo in politično všečnostjo? Kako prepoznati, kdaj gre v ravnanjih posameznika ali države za korektno uporabo, kdaj pa za zlorabo prava?
Voditelj okrogle mize dr. Matej Accetto, univ. dipl. prav., LL.M., docent za evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani
Dr. Marko Pavliha, je dejal, da je njegovo vodilo Ciceronova misel, da nismo rojeni le zase, pač pa mora biti del naše osebnosti namenjen tudi domovini, prijateljem in družini. Tega bi se po njegovem mnenju moral zavedati vsak pravnik, da bo lahko pravo tolmačil, ustvarjal in kritiziral, vendar ta svoboda ni za vse enaka, kar je potrebno upoštevati. Komentiral je tudi objavo zemljevida, ki ga je objavila Geodetska uprava Republike Hrvaške in dejal: »Šokiran sem bil in zgrožen. Če bi bil arbitražni sporazum dobro napisan, se to ne bi dogajalo. Sedaj je zadeva dokončna in ni več pogajalskega prostora.«
»Pravnik ne more delovati v pravniškem oklepu,« je dejal dr. Miro Cerar in nadaljeval, da je bistveno, da pravnik pri svojem delovanju določi zelo jasne meje, do kje njegovo delovanje pomeni stroko, in kje posega že v druge sfere. Vedeti mora, kdaj gre za izrazito politično delovanje. Odvetnik Franci Matoz je mnenja, da politika neposredno vpliva na vse sfere življenja in do problema pride, ko začne prek svojih neformalnih poti zlorabljati pravo. Pravnik naj bi postavil mejo, ampak žal so ti neformalni vzvodi taki, da se polaščajo prava.
Vlasta Nussdorfer je glede poseganja politike v pravosodje trdnega mnenja, da tu ni prostora za politiko, temveč morajo veljati zgolj strokovne odločitve. Minister lahko po njenih besedah v razmerju do tožilstva uporabi tudi argumente moči, vendar mora s strani tožilstva vedno prevladati moč argumentov. Njeno stališče je, da ne moreš biti všečen vsem in s tem se je treba sprijazniti. Odvetnik Damijan Gregorc je dodal, da mora imeti pravnik razčiščeno, do katere točke pravo še dopušča delovanje v okviru poklica, ki ga opravlja. Zadevo je treba urediti tako, da ne izpostaviš svojega poklica in sebe. Po njegovih besedah odvojitev odvetnika od človeka ni mogoča, pri čemer pa se odvetnik ne sme preveč poistovetiti s stranko.
»Politika je sredstvo za doseganje določenih ciljev na temelju nekaterih interesov,« je poudaril dr. Rajko Knez in dodal, da je potrebno posamezniku privzgojiti vrednote tako, da bo lahko rekel, od tu naprej ne grem. Od teh vrednot smo se umaknili in je čas, da se vrnemo nazaj.
Odvetnica Nina Zidar Klemenčič je prepričana, da je danes že vsaka zadeva v Sloveniji politična in vsako ravnanje v pravosodju se lahkomiselno okarakterizira kot politično. Zabredli smo pregloboko in vsak od nas bi moral biti bistveno bolj odgovoren, je še dodala.
Nataša Pirc Musar spremlja politiko z distanco, ne more pa dosti narediti kot pravnica, da bi se razmere izboljšale. Od svojih sodelavcev zahteva pravo, pravo in še enkrat pravo. Glede afere WikiLeaks je Pirc Musarjeva še dodala: »WikiLeaks odkriva, kaj dejansko počne diplomacija - povzroča spore na svetu. Pri diplomatskih depešah gre res tudi za tajne podatke, ampak če je v dokumentu nekaj, kar kaže na sum storitve kaznivega dejanja, potem tak dokument ne more biti tajen.«
VIDEO POSNETKI IZJAV:
- Dr. Marko PavlihaFoto: Bojan Krajnc
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
