Vrhovno sodišče je zato na podlagi 111. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, ki določa, da se v postopkih priznanja tujih sodnih odločb smiselno uporabljajo določbe Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) in 37. člena ZNP, ki določa smiselno uporabo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v nepravdnem postopku, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo obe pritožbi in v izpodbijanih delih potrdilo obe prvostopenjski odločbi.
V zadevi Cp 25/2009, Cp 26/2009 namreč nista bili utemeljeni niti pritožba nasprotnega udeleženca proti sklepu o zavrnitvi ugovora proti sklepu o delni ugoditvi predlogu za priznanje tuje sodne odločbe (sodba o odškodnini), niti pritožba drugega predlagatelja proti sklepu o delni zavrnitvi predloga za priznanje tuje sodne odločbe (sklep o začasni odredbi).
Tožencu oz. nasprotnemu udeležencu je Občinsko sodišče v Slavonski Požegi v Republiki Hrvaški s sodbo naložilo, da mora plačati trem tožnikom odškodnino za nepremoženjsko in premoženjsko škodo v zvezi s škodnim dogodkom, v katerem je ubil enega in poškodoval dva človeka. Hkrati je že prej izdano začasno odredbo s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin v enem vložku katastrske občine razširilo na toženčev polovični solastninski delež na nepremičnini v drugem vložku iste katastrske občine.
Pri slovenskem sodišču sta dva od treh tožnikov predlagala priznanje te tuje sodne odločbe v Republiki Sloveniji in ugotovitev, da na območju Republike Slovenije ni ovir za njeno izvršljivost.
Njunemu predlogu je bilo pred sodiščem prve stopnje delno ugodeno tako, da je v Republiki Sloveniji priznalo navedeno tujo sodno odločbo in ugotovilo, da ni ovir za njeno izvršljivost na območju Republike Slovenije, vendar le v delu, v katerem je prisojena odškodnina. V delu, ki se nanaša na sklep o začasni odredbi je bil predlog zavrnjen.
Ker materialnopravni ugovori proti tuji sodni odločbi niso dovoljeni, s formalnimi razlogi pa v svojem ugovoru nasprotni udeleženec ni uspel, je prvostopenjsko sodišče s sklepom zavrnilo njegov ugovor. Pravočasna pritožba proti zavrnitvi ugovora je bila zavrnjena, saj je bila predmet priznanja v zadevi sodba, ki je po zavrnitvi pritožbe toženca postala že pravnomočna. Da je postala sodba hrvaškega sodišča pravnomočna in izvršljiva ter kdaj se je to zgodilo, je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, z uporabo 21. in 22. člena Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah, ki določata pogoje za priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe.
Sodišče je preverilo tudi okoliščine iz 2. točke drugega odstavka 22. člena predmetne pogodbe s potrdilom, da je bila stranka, ki ni sodelovala v postopku, zoper njo pa je bila izdana odločba, skladno z zakonom države, ki je odločbo izdala, pravilno in pravočasno vabljena na obravnavo; v primeru, da je stranka procesno nesposobna pa tudi s potrdilom, da je bila pravilno zastopana. Procesno nesposobnega toženca je zastopala njegova žena kot njegova skrbnica, njo pa pooblaščeni odvetnik, zato ni mogoče govoriti o nepravilnostih pri zastopanju procesno nesposobne stranke.
Pritožba drugega predlagatelja je bila zavrnjena, ker začasna odredba s prepovedjo obremenitve in odtujitve nepremičnin, ki ležijo na Hrvaškem, ustvarja učinke le v tej državi, s pravnomočnostjo sodbe pa je prenehala veljati. Če začasna odredba ne velja več, potem njene veljavnosti ni mogoče priznati. Namen priznanja tuje sodne odločbe je praviloma izvršitev te odločbe v državi priznanja. Vendar država priznanja izvršilnega postopka na nepremičnini, ki se nahaja na ozemlju druge države, ne more izvajati, saj ne more izvajati sodne oblasti v tuji državi.Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
