Temeljna načela zemljiške knjige se s spremembami ne spreminjajo, prav tako ne obseg dokumentacije, ki jo je potrebno predložiti, določa pa se obvezno elektronsko vlaganje pisanj in vodenje elektronskega spisa. S tem je omogočena pomembna posodobitev in racionalizacija poslovanja sodišča. Predvideno je, da bi se večina spremenjenih določb uporabljala od 1.1.2011.
Novela tako dodaja drugi odstavek 3. člena ZZK-1, v katerem določa pojme, uporabljene v zakonu v zvezi z etažno lastnino ter dodaja 3.a člen ZZK-1, ki določa informacijski sistem e-ZK in portal e-ZK. Gre za programsko opremo, ki vključuje module vlaganja elektronskih zemljiškoknjižnih predlogov in obvestil o pravnih dejstvih, ki so podlaga za vpis po uradni dolžnosti, vodenja elektronskih vpisnikov in spisov v zemljiškoknjižnih postopkih, vodenja informatizirane glavne knjige in zbirke listin, objave oklicev v zemljiškoknjižnih postopkih in izdelave izpisov, sodnih pisanj in poročil o stanju zemljiškoknjižnih postopkov in spletne storitve v zvezi s poizvedbami v informatizirani glavni knjigi. Gre za javno spletišče, ki je sestavni del sistema e-ZK.
Po spremenjenem prvem odstavku 11. člena bi se vpisovale tiste nepremičnine, ki so lahko samostojen predmet stvarnih pravic, SPZ pa te že določa. Po novem bi se vpisovala tudi stavbna pravica. Ob pravno doslednem upoštevanju pravil SPZ, nov 13.a člen vsebuje določbe o osnovnem in širšem pravnem položaju nepremičnine, pravice in pravna dejstva, ki nepogojno ali pogojno omejujejo ali izključujejo vknjiženo lastninsko pravico na nepremičnini ter izvedene pravice. Nov, drugi odstavek 14. člena določa, da se pri vpisu pridobitve pravice vpišejo podatki o osebi in ne več samo oseba, če pa pravica učinkuje v korist vsakokratnega lastnika druge nepremičnine, se pri vpisu pridobitve te pravice namesto podatkov o osebi vpiše identifikacijski znak nepremičnine, vsakokratni lastnik katere je imetnik te pravice. Zaradi uskladitve z novima 13.a in 15.a členom (ta določa pravila za vpis etažne lastnine) je spremenjen tudi celoten 15. člen, ki določa vpis lastninske pravice. 20.a člen določa način vpisa stavbne pravice.
V novem drugem odstavku 36. člena se, zaradi težav v dosedanji praksi, določa razlagalno pravilo, in sicer, da je listina o zavezovalnem pravnem poslu (pogodbi) lahko zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena v izvirniku ali v prepisu. S spremembo prvega odstavka 40. člena se listine, navedene v sedanji 8. točki razdelijo na pravnomočne sodne odločbe, notarske zapise in odločbe drugih državnih organov. Razlikovanje teh skupin listin je potrebno zaradi jasne ureditve v prvem odstavku 46. člena, po kateri so podlaga za vpis po uradni dolžnosti samo odločbe iz tretje alineje 8. točke prvega odstavka 40. člena, ne pa vse listine iz sedanje 8. točke. Enake učinke kot zemljiškoknjižno dovolilo ima tudi posadna listina ali pogodba o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim. V novem 40. a členu so določene listine, ki so podlaga za vpis pri etažni lastnini; določba pa je prenesena iz črtanega 188. člena.
Z imetnikovo smrtjo poleg pravice osebne služnosti in pravice prepovedi odtujitve in obremenitve lahko prenehajo tudi nekatere druge pravice, zato je ustrezno spremenjen prvi odstavek 43. člena. Ker je smrt imetnika pravno dejstvo, ki povzroči začetek učinkovanja razpolagalnega pravnega posla za primer smrti tudi pri darilni pogodbi za primer smrti in ne samo pri pogodbi o dosmrtnem preživljanju, je ustrezno dopolnjen četrti odstavek 43. člena.
45. člen je dopolnjen z določbami glede prenehanja družbe oz. vknjižbe pridobitve pravic, ki so prešle na družbenike ali delničarje na podlagi prenehanja družbe po postopku prostovoljne likvidacije ali prenehanja družbe po skrajšanem postopku. Vknjižena pravica prepovedi odtujitve in obremenitve je po novem tudi ovira za dovolitev vpisa predznambe pridobitve hipoteke na podlagi sklepa o predhodni odredbi iz prvega odstavka 51. člena zakona, če je bila predhodna odredba izdana za zavarovanje terjatve na podlagi izvršljivega notarskega zapisa (47. člen).
Notar, ki kot pooblaščenec osebe iz prvega ali tretjega odstavka 69. člena vlaga elektronski predlog za vpis zaznambe vrstnega reda, mora elektronskemu predlogu priložiti elektronsko kopijo izvirnika pisnega predloga, izvirnik pa hraniti po pravilih o hrambi listin, ki so podlaga za zemljiškoknjižni vpis. S spremenjenim 70. členom bi se nadomestila sedanja ureditev, saj se sklep o dovolitvi vpisa izda v elektronski obliki, ki nima več materialnega nosilca. V zvezi z razpolaganjem z zaznamovanim vrstnim redom so določena pravila o skrbniških storitvah notarja, za katere se smiselno uporabljajo pravila o notarski hrambi, urejena v 87. in 88. členu Zakona o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES).
159. člen Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) določa vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje v zemljiško knjigo, po novem 100. a členu ZZK-1 pa je podrobneje določeno, da se smiselno uporabljajo pravila o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve na podlagi sodne odločbe (začasne odredbe). Pri prisilni prodaji nepremičnine v izvršilnem ali stečajnem postopku se ta zaznamba tako ne izbriše, temveč učinkuje tudi proti novemu pridobitelju. S spremembo 111. člena ZZK-1 so enotno urejene vse vrste zaznamb pravnih dejstev o javnopravnih omejitvah glede nepremičnine, za katere zakon določa, da se zaznamujejo v zemljiški knjigi.
Dodani so 125 a do e člen, ki določajo obvezno elektronsko vlaganje pisanj po profesionalnih pooblaščencih (notarji, odvetniki, državno pravobranilstvo), elektronsko vročanje notarjem, odvetnikom in državnim organom, pisne vloge udeležencev postopka (ki jih bo sprejemalo samo eno vložišče), pisno vročanje pisanj, vodenje elektronskega spisa ter predpise, ki bodo izdani.
Ker bo postopek informatiziran, spis pa elektronski, se s spremenjenim 126. členom odpravlja krajevna pristojnost za odločanje v zemljiškoknjižnih zadevah na prvi stopnji, razen izjem. Z generalno delegacijo pristojnosti za pritožbene zadeve na Višje sodišče v Kopru se zagotavlja poenotenje sodne prakse, saj v zemljiškoknjižnih postopkih ni revizije, o kateri bi odločalo Vrhovno sodišče RS. 127. člen določa sestavo sodišča glede na vrsto zemljiškoknjižnega postopka.
Trenutek začetka zemljiškoknjižnega postopka se določi kot čas, v katerem elektronski predlog ali obvestilo sprejme strežnik informacijskega sistema e-ZK, na katerem teče modul za vodenje elektronskega vpisnika (drugi odstavek 133. člena). Spremenijo ali brišejo se tudi naslednji členi v zvezi s plombami. Sprememba 142. člena je potrebna zaradi uskladitve z novim 125. a členom o elektronskem vlaganju. Zasebne listine se zemljiškoknjižnemu predlogu ne predložijo več v izvirniku, temveč v elektronskem prepisu, ki ga s svojim elektronskim podpisom overi notar kot oseba z javnim pooblastilom. Notar hrani izvirnike listin, priloženih zemljiškoknjižnemu predlogu. Črtani so členi glede zaznambe zavrnitve vpisa, vročitve sklepa o vpisu in obvestila o vpisu.
S spremembo 177. člena je določeno novo pravilo, po katerem se vsi vpisi v glavno knjigo izvedejo po pravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (po sedanji ureditvi že na podlagi nepravnomočnega sklepa o vpisu). Zaradi navedene ureditve in zaradi ukinitve zemljiškoknjižnega vložka je črtanih kar nekaj kasnejših členov. V novem četrtem odstavku 196. člena je zaradi varovanja osebnih podatkov določeno, da je treba na prepisu listin prekriti zadnjih šest številk EMŠO.
Prehodne in končne določbe novele naštevajo spremenjene in nove določbe ZZK-1, ki se uporabljajo za postopke, v katerih do 1.1.2011 še ni bilo odločeno o vpisu in za postopke, v katerih je pred 1.1.2011 odločeno o vpisu, če po uveljavitvi sodišče druge stopnje razveljavi sklep o vpisu. Naštete so določbe, ki se uporabljajo za postopke, ki se začnejo pred in po začetku uporabe novele.
Po splošnem pravilu je od 1.1.2011 dovoljeno zemljiškoknjižni predlog vložiti samo še v elektronski obliki po profesionalnih pooblaščencih, s posebnimi pravili pa je v prehodnem triletnem obdobju dovoljeno vložiti predlog za vknjižbo lastninske pravice tudi na zapisnik pri sodišču tako, da se predlagatelj osebno zglasi pri sodišču, ki zanj sestavi elektronski zemljiškoknjižni predlog.
Nove informacijske rešitve so enake tistim, ki se od 1. februarja 2008 uporabljajo v registrskih postopkih, zato so spremembe in dopolnitve ureditve vsebinsko enake ureditvi v Zakonu o sodnem registru. Ker je v zemljiškoknjižnih postopkih potrebno plačati sodno takso, je novela zakona povezana z ureditvijo plačila sodnih taks v Zakonu o sodnih taksah (ZST-1), ki bo prav tako noveliran.
Pripravila: Vanja NovakČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
