Z ZMD želi predlagatelj, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, skladno z opozorili Evropske komisije in mednarodnih organizacij, med njimi tudi OECD, urediti področje priložnostnega in občasnega dela ter tako zmanjšati delež sive ekonomije oz. dela na črno.
Zakon o malem delu je sestavni del Slovenske izhodne strategije 2010 -2013 in je umeščen v celoto predvidenih sprememb na trgu dela. Uredil naj bi področje začasnega ali občasnega dela oz. trajnejšega časovno omejenega dela. Zakon naj bi nadomestil tisto poglavje že razveljavljenega Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), ki ureja začasno in občasno delo dijakov in študentov (ZZZPB je razveljavil novi Zakon o urejanju trga dela (ZUTD), ki določa, da se določbe II. poglavja ZZZPB, ki se nanašajo na posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom, uporabljajo do začetka uporabe novega zakona, ki bo urejal posredovanje začasnih in občasnih del dijakom in študentom).
Malo delo je opredeljeno kot začasno, občasno delo ali trajnejše časovno omejeno plačano delo, ki ga opravljajo dijaki, študenti, upokojenci, brezposelni in druge neaktivne osebe na podlagi napotnice. Delo se bo lahko opravljalo v obsegu največ 60 ur na mesec, pri čemer pa neizkoriščenih ur ni mogoče prenesti v naslednji koledarski mesec. Dijaki in študenti lahko izjemoma opravijo tudi več ur na mesec, vendar v posameznem koledarskem letu ne smejo preseči letnega obsega ur – 720 ur (4. člen). Na ta način se jim zagotovi možnost, da delo prilagodijo svojim študijskim obveznostim oziroma, da delajo predvsem v času počitnic.
Omejen je tudi zaslužek iz naslova malega dela in sicer urna postavka za opravljeno uro malega dela ne sme biti nižja od 4,00 eur, dohodek za opravljeno malo delo pa v seštevku v koledarskem letu ne sme presegati 6.000 eur, zakon pa predvideva tudi usklajevanje bruto urne postavke in višino bruto dohodka z rastjo minimalne plače (tretji odstavek 4. člena).
Med najbolj kritiziranimi deli zakona so poleg že omenjene časovne omejitve malega dela tudi omejitve malega dela pri posameznem delodajalcu: najmanj, do 360 ur dela, se lahko opravi pri delodajalcu, ki nima zaposlenega nobenega delavca ali ki zaposluje do vključno deset delavcev in največ, do 2.880 ur dela, se lahko opravi pri delodajalcu, ki zaposluje več kot 100 delavcev.
Da bi bilo malo delo čim bolj izenačeno z rednim delom – hkrati pa naj ne bi izpodrivalo zaposlitve za nedoločen čas, naj bi se malo delo štelo v delovne izkušnje in v pokojninsko dobo, lahko ima elemente delovnega razmerja skladno z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR), uvedeno pa je tudi načelo »vsako delo šteje«, na podlagi katerega se bodo od malega dela plačevali ustrezni pokojninski in zdravstveni prispevki (22. člen). Namen uvedbe prispevkov za socialno varnost za malo delo je enotnejša obremenitev vseh oblik dela in zagotovitev socialne varnosti tudi tistim, ki opravljajo občasno in priložnostno delo. Skupna višina dajatev in prispevkov naj bi znašala 29,50 %.
Posredovanje malega dela bodo izvajale pooblaščene organizacije za posredovanje malega dela, ki bodo dejavnost izvajale kot nepridobitna dejavnost na podlagi dovoljenja za opravljanje dejavnosti, ki ga podeli in odvzame ministrstvo, pristojno za delo (5. in 6. člen). Zakon natančneje opredeljuje pogoje za delovanje organizacije, čas, za katerega se podeli dovoljenje, kot tudi postopek podelitve dovoljenja na javnem razpisu, novost pa je tudi nižja višina upravičenih stroškov organizacije – v primerjavi s sedanjimi 4,5% naj bi ti znašali 2% dajatve iz malega dela (30. člen).
Ali se bo zakon, pospremljen s študentskimi protesti in nasprotovanji sindikatov, a po drugi strani s precejšnjo podporo državljanov, začel uporabljati januarja 2012, je odvisno od rezultata že napovedanega referenduma.
Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
