Uporaba novih tehnologij dejansko prispeva k racionalizaciji in poenostavitvi sodnih postopkov, omogoča skrajšanje procesnih rokov in zmanjšanje operativnih stroškov v korist državljanov, podjetij, pravosodnih delavcev in pravosodnega sistema ter omogoča lažji dostop do pravnega varstva, kar je izpostavljeno v večletnem akcijskem načrtu 2009-2013 o evropskem e-pravosodju.
E-pravosodje predstavlja vrsto e-poslovanja, ki je organizirano v okviru pravosodja, uvrščamo ga v široko raziskovalno področje e-uprave (e-government). V Sloveniji se e-pravosodje razvija v skladu s Strategijo informatizacije Slovenskega pravosodnega sistema 2008–2013, kjer je e-pravosodje opredeljeno kot optimizacija in izvajanje procesov (informacije, komunikacije, transakcije) v pravosodnih ustanovah in med njimi, kakor tudi med pravosodnimi ustanovami in državljani, podjetji ter drugimi državnimi ustanovami s pomočjo IKT. Na tem področju Ministrstvo za pravosodje in drugi udeleženci (npr. Vrhovno sodišče) vlagajo velike napore v razvoj, pri čemer so že vidni nekateri rezultati (npr. reševanje zadev v izvršbi na podlagi verodostojne listine pri COVL).
Eno izmed ključnih področij e-pravosodja so pravne e-storitve, ki jih opredeljujemo kot tiste storitve informacijske družbe, ki uporabniku omogočajo elektronsko izvedbo neke pravne aktivnosti kot so npr. poizvedovanje po pravni informaciji (zakonodaja, sodna praksa, pravna literatura ipd.) ali bolj kompleksne storitve, kot so vpogled v registre ali evidence, razne upravne storitve, e-vložitev in e-vročitev dokumentov, on-line spremljanje procesa, upravljanje s primeri, pravno svetovanje na daljavo ipd.
Eden izmed teoretikov za pravno informatiko Susskind v svojih delih napoveduje, da v prihodnosti pravniki, predvsem odvetniki, ne bodo več opravljali dosedanjega dela, temveč se bodo njihove storitve od reaktivnega delovanja (zdravljenje in odpravljanje napak), usmerile v proaktivno delovanje (preprečevanje napak). Napoveduje, da bodo pravniki zaradi uporabe IKT postali predvsem informacijski svetovalci, čeprav mu drugi teoretiki nasprotujejo, namreč problemov z IKT nikakor ne moremo rešiti tako enostavno.
Na področju uporabe IKT v pravosodju se raziskave omejujejo predvsem na vprašanje, v koliki meri je IKT prisotna v pravosodju, veliko manj ali skoraj nič pa ne odgovarjajo, katere pravne e-storitve se uporabljajo in v kolikšni meri se uporabljajo ter koliko in kako njihova uporaba vpliva na učinkovitost pravosodja. Slednje je možno meriti z ekonomskega vidika v okviru ekonomske učinkovitosti prava, zanimivi pa so tudi drugi kriteriji oziroma kazalci učinkovitosti: ali pravo je primerno promulgirano in objavljeno, kako je zagotovljena pravica do pravičnega sojenja v razumnem roku, sodnega varstva in pravne pomoči.
Zaradi navedenega sem se na doktorskem študiju odločil raziskati to področje, v katerem bom poskušal odgovoriti, v koliki meri uporaba pravnih e-storitev vpliva na učinkovitost pravosodja v Republiki Sloveniji predvsem z vidika hitrosti reševanja zadev, zagotavljanja sodnega varstva in dostopa do pravnih informacij.
Vabljeni k izpolnitvi kratkega vprašalnika na povezavi: http://goo.gl/iHvVC.
Pripravil: mag. Benjamin Lesjak
Pravna fakulteta, Univerza v Mariboru
Fakulteta za management, Univerza na Primorskem
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
