c S

Postopno višanje upravnih taks

15.11.2010 Zakon o upravnih taksah (ZUT) ureja področje plačevanja upravnih taks pri upravnih organih iz različnih področij kot npr. s področja notranjih in splošnih upravnih zadev, prometa in zvez, gradbenega področja, trošarine ter z drugih področij.

Novela ne odstopa od načel, ki so bila upoštevana že v osnovnem zakonu, ter tako določa, da so upravne takse (delno) plačilo stroškov za dejanje oziroma dokument, ki ga upravni organ (organi državne uprave in organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter podjetja ter posamezniki, kadar na podlagi javnih pooblastil odločajo o upravnih zadevah) opravi oziroma izda na zahtevo stranke. Upravne takse se plačujejo le v tistih primerih, ko tako določa zakon v tarifni prilogi, medtem ko morajo biti mednarodne tarife taks oziroma pristojbin objavljene v Uradnem listu RS.

Spremenjeni 5. člen zakona jasneje določa, da v primeru, ko se višina takse ne more določiti ob vložitvi vloge, taksna obveznost nastane v trenutku, ko organ takso lahko določi oziroma najkasneje ob izdaji akta ali opravi dejanja, o tem pa organ obvesti taksnega zavezanca tako, da mu pošlje plačilni nalog. Taksa se plačuje na ustrezne podračune, kot jih določa Pravilnik o načinu plačevanja obveznih dajatev in drugih javnofinančnih prihodkov (8. člen).

Jasneje je urejen postopek v primeru, ko taksa ni plačana ali ni plačana v predpisani višini: organ, ki izda dokument oziroma opravi dejanje, za katero je taksa prepisana, taksnemu zavezancu vroči plačilni nalog. Če ta vsebuje vse z zakonom predpisane sestavine, je izvršilni naslov, zoper katerega je možen ugovor. Poleg navedenega je v 16. členu določena tudi višina zamudnih obresti, ki se zaračunajo taksnemu zavezancu, ki takse ni plačal v 15 dneh od vročitve plačilnega naloga. Zamudne obresti se plačajo zamudne obresti po 0,0247-odstotni dnevni obrestni meri. Če taksa ni plačana v določeni višini in rokih potrdi pristojni organ izvršljivost plačilnega naloga in ga pošlje carinskemu organu v izvršitev (19. člen).

Spremenjen 17. člen določa višjo mejno vrednost za vrnitev takse ali preveč plačane takse. Kadar je preveč plačana taksa višja od 18,12 evra, se vrne po uradni dolžnosti, sicer pa se lahko postopek za povrnitev ne glede na višino takse začne na podlagi pisne zahteve taksnega zavezanca. O vračilu odloči organ s sklepom, taksa pa se vrne v 30 dneh od izdaje sklepa.

Z novelo je bila črtana taksa za prepis, saj le-ta zaradi razvoja informacijske tehnologije nepotrebna, črtana pa je bila tudi obveznost, da je treba navajati, da je taksa bila oz. ni bila plačana (spremenjena 13. in 14. člen), prav tako pa se širi krog oseb, ki so oproščene plačila taks. Med slednje štejejo tudi brezposelne osebe in drugi iskalci zaposlitve ter v določenih primerih tudi pravne osebe, ki delujejo na področju spodbujanja razvoja turizma (24. člen). Na novo je tudi določen rok, v katerem lahko taksni zavezanec vloži vlogo za oprostitev plačila takse zaradi slabih premoženjskih razmer in sicer mora to storiti najkasneje do poteka roka za ugovor zoper plačilni nalog.

Taksna tarifa se je v celoti nadomestila z novo. Višina taks, ki ni bila spremenjena od septembra 2002, se je prilagodila zvišanju cen življenjskih potrebščin in sicer za 27,8%. Višina taks se bo dvigala postopoma, in sicer se bodo do konca junija 2011 uporabljale takse iz stolpca A, do konca leta 2011 iz stolpca B, od 1. januarja 2012 dalje pa takse, določene v stolpcu C.

Tarifa se je spremenila tudi zaradi prilagoditve spremembam nekaterih materialnih predpisov npr. Zakona o orožju (Zoro), Zakona o zunanjih zadevah (ZZZ-1) itd. Določene pa so bile tudi nove takse, kot npr.:

- takse za priznavanje kvalifikacij državljanom držav članic EU za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih dejavnosti v RS (tarifna številka 7);

- takse s področja varstva okolja (novo XVI. poglavje), in sicer v zvezi z okoljevarstvenim dovoljenjem za naprave, ki povzročajo onesnaževanje okolja večjega obsega (IPPC dovoljenja), določena pa je tudi posebna upravna taksa, primerljiva s taksami v drugih državah članicah, in sicer zaradi dolgotrajnosti in zahtevnosti postopkov izdaje dovoljenja.

Pripravila: mag. Jasmina Cigrovski


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.