c S

Spremembe pri odškodninah žrtvam kaznivih dejanj

10.11.2010 V veljavo so stopile spremembe in dopolnitve Zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (ZOZKD), ki se začnejo uporabljati s 1.1.2011, omogočajo pa lažji dostop do odškodnin ranljivim družbenim skupinam ter določajo konsistentno shemo odškodnin, po kateri komisija odloča o zahtevkih ter preprečujejo vlaganje zahtevkov za odškodnino v bagatelnih primerih in v primerih za katere shema ni predvidena.

Ker je praksa pokazala, da je trenutno veljavna ureditev v ZOZKD preširoka ali preohlapna, spremembe in dopolnitve zaostrujejo pogoje za uveljavljanje tovrstnih odškodnin ter na drugi strani natančneje določajo pravne podlage škod, za katere se priznava odškodnina ter njihova višina.

Sprejeti zakon je spremenil definicijo nasilnega naklepnega dejanja, ki je v dosedanji ureditvi temeljila na znakih kaznivega dejanja po Kazenskem zakoniku, ki je lahko storjeno naklepno, z uporabo sile ali kršitvijo spolne nedotakljivosti in za katero se sme izreči zapor nad enim letom, dodane so tudi definicije žrtve nasilja v družini, otroka in invalida ter komisije.

Spremenjen je tudi materialni pogoj za priznanje odškodnine, in sicer ni več potrebno, da je bilo proti prosilcu storjeno nasilno naklepno dejanje, dovolj je, da obstaja utemeljen sum o storitvi nasilnega naklepnega dejanja.

Novo besedilo 7. člena določa domnevo neplačevitosti, v naslednjih primerih:
- če storilec ostane neznan v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije ali če storilca ni mogoče preganjati;
- če je upravičenec otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini;
- če gre za domač čezmejni primer.

V skladu s spremenjenim 8. členom se odškodnina ne prizna več za uničene stvari temveč le za uničene medicinske pripomočke, povrnitev pa je natančneje opredeljena v spremenjenem 14. členu.

Odškodnina se tudi ne prizna za telesne poškodbe, s katerimi je le začasno prizadeta zunanjost, ali začasno in v manjši meri okvarjeno zdravje (prvi odstavek spremenjenega 9. člena).

Po novem 10. členu je znesek odškodnine natančneje določen (prej največ do 10.000 eur), sedaj so določene stopnje glede na okoliščine primera, stopnjo in trajanje bolečin ter vrsto poškodb, ohranjena pa je najvišja zgornja meja 10.000 eurov.

Dodan je tudi nov, peti odstavek 32. člena, ki določa, da v primeru priznane odškodnine otroku, komisija del vsebine odločbe, ki se nanaša na varstvo otrokove koristi, posreduje tudi pristojnemu centru za socialno delo, ki poskrbi, da se odškodnina uporabi v korist otroka, posredovane podatke pa lahko uporabi za uvedbo drugih ukrepov v skladu z zakonom.

Potrebni podzakonski predpisi morajo biti usklajeni z določbami sprememb in dopolnitev v enem mesecu po njegovi uveljavitvi, postopki, začeti pred 1.1.2011, pa se dokončajo po dosedanjih predpisih. Dopolnjenih je tudi nekaj procesnih določb (vsebina zahteve, rok, listine).

Novela tako na eni strani oži dostop do državnih odškodnin, po drugi strani posebej ranljivim skupinam (žrtvam nasilja v družini, otrokom, invalidom) s spremembo materialnih pogojev za dodelitev odškodnine zaradi osebnih lastnosti (otroci, invalidi) ter žrtvam kaznivega dejanja nasilja v družini, omogoča lažji dostop do odškodnine.

Pripravila: Vanja Novak


Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.