Sodišči prve in druge stopnje sta se strinjali, da spada sporno stanovanje v skupno premoženje in da je tožnikov solastniški delež na njem do 3/4. Upoštevali sta dejstva, da so prijatelji in znanci tožnika in toženko obravnavali kot par, ki sicer zaradi tožnikovega dela ni živel skupaj, je pa skupaj plačeval stroške stanovanja, ki sta ga kupila 2.9.1999. Kot kupec je nastopila toženka, ker tožnik v času nakupa ni imel slovenskega državljanstva, toženka pa je tudi razpolagala s kupoprodajno pogodbo z overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom. Skupnost toženke in tožnika je trajala od leta 1993 do 2003.
Toženka je vložila zahtevo po reviziji, ki je po mnenju Vrhovnega sodišča utemeljena. Revizijsko sodišče meni, da odnos tožnika in toženke zadošča kriterijem, ki morajo biti izpolnjeni, da se njuna zveza lahko obravnava za zunajzakonsko skupnost. Ta je definirana v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) v 12. členu kot dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze. Isti člen zanju določa enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi zakonsko zvezo sklenila, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna. Skupno življenje ni pogoj za zunajzakonsko skupnost v kolikor temu botrujejo objektivne okoliščine.
Ko sta toženka in tožnik kupovala stanovanje, je bil tožnik državljan Republike Hrvaške in takrat veljavni 68. člen Ustave Republike Slovenije (URS) je določal, da lahko tujci pridobivajo lastninsko pravico na nepremičninah pod pogoji, ki jih določa zakon, na zemljiščih pa tujci lastninske pravice niso mogli dobiti drugače kot z dedovanjem ob pogoju vzajemnosti. Republika Slovenija do trenutka sklenitve prodajne pogodbe za nepremičnino še ni sprejela zakona ali mednarodne pogodbe, ki bi določal pogoje za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Zato je takrat kot možna podlaga veljal le 6. člen Zakona o dedovanju (ZD), torej ima toženka prav, da v letu 1999 državljan na podlagi pravnega posla ni mogel pridobiti lastninske pravice na nepremičnini, vendar pa državljanstvo tožnika ob sklenitvi pogodbe za odločitev v tej zadevi ni bistveno.
Sodna praksa kaže, da se pridobitev lastninske pravice zakoncev na stvari, ki je skupno premoženje, načeloma ne razlikuje od siceršnjega pridobivanja lastninske pravice na stvareh, ki tvorijo posebno premoženje vsakega od njiju. Za nastanek skupnega premoženja ni pomembno, ali pogodbo skleneta oba zakonca ali le eden od njiju. 51. člen ZZZDR pravi v drugem odstavku, da je premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje. Nosilca lastninske pravice sta torej zakonca skupaj kot kolektiv, in zato za veljavnost kupoprodajne pogodbe zadošča, da posebne pogoje izpolnjuje le eden zakonec, tisti, ki sklepa pogodbo. Državljanstvo drugega zakonca za veljavnost prenosa in presojo, ali nepremičnina sodi v skupno premoženje, ne more biti odločilno.
Problemi nastanejo pri delitvi premoženja iz kolektivne lastninske oblike v individualno. Če želi drugi zakonec z delitvijo pridobiti lastninsko ali solastninsko pravico na nepremičnini, mora za to izpolnjevati pogoje. Pomemben je trenutek delitve skupnega premoženja in državljanstvo tožnika lahko v tem primeru vpliva samo na način delitve skupnega premoženja, ne pa na to ali stanovanje spada v skupno premoženje. Vseeno je v zadevi vprašanje tožnikovega državljanstva pomembno, kajti s tem, ko tožnik zahteva ugotovitev solastninskega deleža na stanovanju, dejansko zahteva tudi že delitev skupnega premoženja (stanovanja) v pravdi. V tem primeru je pomembno stanje ob zaključku glavne obravnave - torej, pomembno je državljanstvo tožnika ob zaključku glavne obravnave, ko se opravi delitev skupnega premoženja. Ker nižji sodišči nista ugotavljali vprašanja državljanstva v omenjenem trenutku, je revizijsko sodišče prejšnji sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu sodišču v ponovno sojenje.
Pripravila: Petra DolinšekČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
