Obdavčitev obresti ureja 81. člen Zakona o dohodnini (ZDoh-2), saj obresti sodijo med dohodek od kapitala, ki šteje, poleg obresti od denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah ter drugih podobnih finančnih terjatev do dolžnikov, med obresti sodijo:
• obresti od posojil,
• obresti od dolžniških vrednostnih papirjev in zamenljivih dolžniških vrednostnih papirjev,
• dohodek iz oddajanja v finančni najem,
• dohodek iz življenjskega zavarovanja, kamor sodi tudi dohodek iz dodatnega pokojninskega zavarovanja, sklenjenega po pokojninskem načrtu, ki ni vpisan v poseben register in dohodek iz prostovoljnega pokojninskega zavarovanja,
• dohodek, ki ga zavezanec doseže na podlagi delitve prihodkov vzajemnega sklada v obliki obresti,
• nadomestilo, ki ne predstavlja vračila glavnice iz finančno dolžniškega razmerja, vključno z nadomestili za tveganje ali za zmanjšanje vrednosti glavnice iz finančno dolžniškega razmerja zaradi inflacije,
• diskonte, bonuse, premije in podobne dohodke iz finančno dolžniškega razmerja ali dogovora, ki se nanaša na finančno dolžniško razmerje.
Plačila dohodnine pa so oproščeni naslednji dohodki iz naslova obresti:
• obresti, ki se zavezancu izplačajo iz naslova neupravičeno ali preveč odmerjenih in plačanih davkov in prispevkov,
• obresti na pozitivno stanje na transakcijskem računu pri izvajalcu plačilnega prometa, do višine obrestne mere za depozite na vpogled,
• dohodka iz življenjskega zavarovanja, ki je sklenjeno za primer smrti in se dohodek izplača zaradi smrti osebe,
• dohodka iz življenjskega zavarovanja, če nastane pravica zahtevati izplačilo zavarovalne vsote po preteku desetih let od dneva sklenitve pogodbe o življenjskem zavarovanju in sta sklenitelj zavarovanja in upravičenec do zavarovalne vsote ena in ista oseba ter ni podana zahteva za izplačilo odkupne vrednosti police življenjskega zavarovanja pred potekom roka sklenitve pogodbe;
• dohodek iz življenjskega zavarovanja, sklenjenega pred 1. januarjem 2005 po 149. členu ZDoh-2;
• obresti iz varčevalne pogodbe po nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, ki je sklenjena za obdobje najmanj petih let, razen obresti pri odstopu od te varčevalne pogodbe,
• 50% zneska obresti na obveznice Slovenske odškodninske družbe, ki so bile izplačane kot odškodnina v skladu z zakonom, ki ureja denacionalizacijo, upravičencu ali njegovim dedičem, v kolikor je bil upravičenec mrtev ali razglašen za mrtvega pred dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, se za upravičenca štejejo njegovi dediči, ki jim je izročila obveznice na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Zavezanec, ki razpolaga hkrati z obveznicami, ki jih je pridobil kot upravičenec po tej določbi ter na drug način, je dolžan voditi evidenco zalog obveznic po metodi zaporednih cen (FIFO);
• obresti od vplačil etažnih lastnikov v rezervni sklad, ki se vodijo na posebnem transakcijskem računu rezervnega sklada in jih upravnik nalaga v skladu s Stanovanjskim zakonom (SZ).
V skladu s Pravilnikom o obrazcu obvestila o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2, lahko davčni zavezanec ob sklenitvi pogodbe o varčevanju oziroma vezavi denarnih sredstev, oziroma najpozneje do konca davčnega leta, v katerem je bila sklenjena pogodba, predloži banki ali hranilnici obvestilo, ki jo zavezuje, da v posameznem davčnem letu obračuna obresti davčnega zavezanca in ne na koncu obdobja vezave denarnih sredstev.
Obvestilo velja do poteka datuma vezave denarnih sredstev, poteka varčevanja ali do prekinitve pogodbe in sicer le za primer vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, z ročnostjo daljšo od enega leta, pri katerem zavezanec ne more razpolagati s privarčevanimi sredstvi pred potekom datuma vezave oziroma poteka varčevanja brez bistvenega zmanjšanja obresti. To pomeni, da je v tem primeru davčna osnova enaka obrestim, obračunanim za obdobje davčnega leta, vendar le če se zavezanec rezident tako odloči in o tem obvesti banko ali hranilnico v Republiki Sloveniji na obrazcu DOHPREM št. 6.
Praksa kaže, da pogosto banke sklenitelja pogodbe o varčevanju ne obvestijo o navedeni davčni ugodnosti, temveč mora z navedenim vedenjem razpolagati sklenitelj sam.
Davčni zavezanec predloži obvestilo o uveljavljanju davčne osnove po 84. členu ZDoh-2 od obresti od dolgoročno vezanih denarnih sredstev in dolgoročnega varčevanja pri bankah in hranilnicah banki ali hranilnici na obrazcu DOHPREM št. 6 v dveh izvodih. Banka oziroma hranilnica, ki ji davčni zavezanec predloži navedeni obrazec, potrdi prejem obvestila in en izvod vrne davčnemu zavezancu.
Dohodnina od kapitala, kamor sodijo tudi obresti, se obračuna po davčni lestvici, ki jo določa 132. člen ZDoh-2 in znaša 20%. V primeru obresti vezanih denarnih sredstev in varčevanja na računu pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU, velja davčna olajšava, saj se vsota vseh obresti zmanjša za 1.000 evrov.
V skladu s 325. členom Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2) dohodnino od obresti izračuna plačnik davka kot davčni odtegljaj v obračunu davčnega odtegljaja hkrati z obračunom obresti ali z odmerno odločbo na podlagi davčne napovedi davčnega zavezanca do 28. februarja za preteklo leto, če rezident doseže obresti na denarne depozite pri bankah in hranilnicah, ustanovljenih v skladu s predpisi v Republiki Sloveniji, in pri bankah drugih držav članic EU.
Če obresti izplača oseba, ki ni plačnik davka, pa mora davčni zavezanec do 15. dne v mesecu za preteklo trimesečje davčnemu organu predložiti obrazec Napoved za odmero dohodnine od obresti (DOHKAP št. 2) v skladu s Pravilnikom o obrazcih za napovedi za odmero akontacije dohodnine in o obrazcih za napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz kapitala.
V skladu s 136. členom ZDoh-2 lahko rezident od dohodnine odšteje znesek ustreznega dela dohodnine (odbitek), ki jo je plačal od dohodkov z virom izven Slovenije, vključenih v njegovo osnovo za dohodnino. Pri tem odbitek dohodnine od tujih dohodkov ne sme preseči zneska dohodnine od tujih dohodkov, ki je bil dokončen in dejansko plačan, ali zneska dohodnine, ki bi ga bilo treba plačati po tem zakonu od tujih dohodkov, če odbitek ne bi bil možen.
Pri obdavčitvi obresti od prihrankov doseženih v tujini, navedeno določilo ne velja, pač pa je potrebno upoštevati 141. člen ZDoh-2, ki določa metodo polnega odbitka, kar pomeni, da lahko rezident od dohodnine od dohodka od prihrankov, ki je bil obdavčen v drugi državi članici EU po 1. juliju 2005, odšteje znesek ustreznega dela dohodnine, ki jo je plačal v tej državi. Kadar znesek plačane dohodnine v drugi državi članici presega dohodnino, odmerjeno od teh dohodkov po tem zakonu, pa se razlika rezidentu povrne.
V skladu s 30. členom Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO-2) so davčno nepriznani odhodki za obresti iz naslova nepravočasno plačanih prispevkov in davkov ter od posojil, prejetih od oseb, ki imajo sedež, kraj dejanskega delovanja poslovodstva ali prebivališče v državah, razen držav članic EU, v katerih je splošna oz. povprečna nominalna stopnja obdavčitve dobička nižja od 12,5 odstotka in je država objavljena na seznamu držav z ugodnejšim davčnim položajem.
Prav tako velja opozoriti, da sodijo dohodki iz naslova obresti v skladu s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti med pridobitne dohodke, ki povečujejo osnovo davčnega zavezanca (npr. društvo ali drugo nepridobitno organizacijo). Izjema od navedenega so javni skladi, ustanovljeni po Zakonu o javnih skladih (ZJS-1), pri katerih se, v skladu s Pojasnilom DURS, št. 4200-163/2009, štejejo prejete obresti med nepridobitne dohodke.
Članki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
