(okrajno sodišče) Sodišče je na predlog Javnega jamstvenega in preživninskega sklada RS izdalo zoper dolžnika sklep o izvršbi.
Dolžnik je v ugovoru navajal, da iz izvršilnemu predlogu priloženih listin, ni razvidno, da bi upnik dejansko tudi izvršil mesečna nakazila nadomestila preživnine. Upnik tudi ni izkazal, da bi bila vsakokratna obvestila o uskladitvi preživnine vročena dolžniku, zato slednji tudi ni mogel biti seznanjen z vsakokratno višino preživnine.
Kot je v sklepu II Ips 649/01 z dne 07.02.2002 reklo že Vrhovno sodišče RS, Zakon o javnem jamstvenem in preživninskem skladu RS (ZJSRS) v 3. odstavku 28. člena sicer res določa, da sklad vstopi v položaj preživninskega upravičenca le do višine sredstev, ki so bila dejansko izplačana na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, vendar pa je taka razlaga samo gramatikalna in ne upošteva drugih določb istega člena ter zakonodajnega namena. Upoštevaje zakonodajni namen ter preživninsko naravo dajatve, sklad po 3. odstavku 28. člena ZJSRS s prehodom terjatve ne vstopi v pravice otroka kot upnika samo do višine dejansko izplačanih sredstev, temveč do višine pravic oz. sredstev, zagotovljenih po tem zakonu na podlagi odločbe o priznanju pravice do nadomestila preživnine.
Izraz o dnevu izvršitve odločbe kot trenutku prehoda terjatve iz prvega odstavka 28. člena zakona je tako potrebno razumeti kot dan izvršljivosti odločbe, ne pa kot dan opravljenega izplačila. V skladu z 21.d členom ZJSRS je odločba o pravici do nadomestila preživnine izvršilni naslov, z izvršljivostjo katerega terjatve po ZJSRS tudi preidejo na sklad in upniku tako dejanskega izplačila ni potrebno izkazovati.
Glede navedb dolžnika, da upnik tudi ni izkazal, da bi bila vsakokratna obvestila o uskladitvi preživnine vročena dolžniku, zato slednji tudi ni mogel biti seznanjen z vsakokratno višino preživnine, pa 4. odstavek 28. člena ZJSRS res določa, da mora sklad o prehodu terjatve in njegovem vstopu v položaj otroka nemudoma obvestiti preživninskega zavezanca ter mu kot dokaz predložiti ustrezne listine, vendar pa, kot je tudi enotno stališče sodne prakse, preživninski zavezanec v postopku priznanja nadomestila preživnine, nima položaja stranke. V tem postopku se namreč odloča o pravici otroka do nadomestila, postopek ne teče zoper preživninskega upravičenca, dolžnika, in z izdajo odločbe se neposredno ne posega v njegove pravne koristi.
Tako seznanitev zavezanca z odločbo o nadomestilu in kasnejšimi obvestili nima vpliva na veljavnost te odločbe in tudi ne na nastop posledic po 3. odstavku 28. člena ZJSRS. Dolžnik ima seveda kljub temu pravico, da se seznani z dejstvom, da je do subrogacije prišlo, vendar pa bi bila morebitna neobveščenost dolžnika relevantna zgolj v primeru, da bi zatrjeval, da je svojo terjatev do otroka pravilno izpolnjeval kljub istočasnemu izplačevanju nadomestil s strani sklada. Zaradi vsega navedenega je sodišče dolžnikov ugovor kot neutemeljen zavrnilo.
Pripravil: Igor Cek, odvetnikČlanki izražajo stališča avtorjev, in ne nujno organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva portala IUS-INFO.
